Rakar: Triglavski narodni park v prihodnjih 40 let vstopa v dobri kondiciji

Rakar je prepričan, da je zakon o TNP veliko pripomogel k temu, da je park v dobrem stanju, veliko pa so prispevali tudi zaposleni v javnem zavodu TNP, ki so svojim nalogam predani z dušo in srcem. "Tudi ostali deležniki vse bolj dojemajo območje parka za svoje oziroma za območje, ki je potrebno posebne obravnave. Tudi država očitno počasi vidi, da narodni park, ki ga imamo, ni samo zato, da se z njim občasno pobahamo, ampak da je res potreben in da kaže na razvitost same države," je poudaril.

Kot je izpostavil Rakar, so zanesenjaki že pred več kot 100 leti prepoznali in videli lepoto tega območja in njegovo pestrost: "Prepoznali so posebnost te narave, rastlinstva in živalstva, ter da jo je treba ohranjati in zavarovati, da se ne bo izgubila. Čeprav je bilo obiska tega območja takrat neprimerno manj kot danes in so bili obiskovalci večinoma domačini, so vedeli, da je treba ta prostor obiskovati z nekim posebnim odnosom in na ta način uživati naravo."

Že leta 1908, še pred ustanovitvijo kateregakoli nacionalnega parka v Evropi, je naravoslovec Albin Belar predlagal ustanovitev naravovarstvenega parka nad Komarčo. Do vzpostavitve zaščitenega območja je dejansko prišlo leta 2024, ko je bil na 1400 hektarih razglašen Alpski varstveni park v Dolini Triglavskih jezer v velikosti 1400 hektarov. Leta 1944 se je zakupna pogodba iztekla in park je po vojni nehal obstajati.

Leta 1961 pa je Ljudska skupščina Slovenije sprejela odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer v velikosti 2000 hektarov za narodni park pod imenom Triglavski narodni park. 27. maja 1981 se je z zakonom o TNP zavarovano območje razširilo na skoraj celotne Julijske Alpe v obsegu 83.807 hektarov, novi zakon o TNP je parkovno območje leta 2010 povečal še za 174 hektarov. Tako park danes obsega približno štiri odstotke slovenskega ozemlja.

Rakar težko oceni, kakšne učinke je na ohranitev narave imel sprejem zakona o TNP in ali je bil namen zaščite v celoti uresničen, saj so se dogajale tudi družbene in podnebne spremembe. "Lahko pa trdimo, da bi bile zadeve drugačne, če zakona ne bi bilo. Zagotovo je zakon prinesel veliko. Zapisala so se pravila igre in če jih ne bi bilo, bi bilo stanje na tem naravnem območju zagotovo drugačno kot sedaj in upam si trditi, da ne bi bilo boljše," je izpostavil.

Namen zaščite je ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot območja parka, žive in nežive narave ter krajine

"V sedanjem obdobju je pomembno tudi spodbujanje trajnostnega razvoja," je podaril Rakar. Kot je pojasnil, je TNP drugačen od drugih narodnih parkov v Evropi in tudi ZDA, saj v njem živijo stalni prebivalci, in sicer okoli 2700 prebivalcev v 34 naseljih. Prebivalci so ustvarili kulturno krajino in brez njihovih dejavnosti bi bil park precej drugačen.

Zakon o TNP je prebivalcem prinesel kar nekaj omejitev. "Ker v našem parku živi toliko ljudi, je treba najti kompromis med naravovarstvom in trajnostnim razvojem," je izpostavil Rakar. Spomnil je, da so prebivalci parka zakon velikokrat občutili kot množico predpisov, ki jim otežuje življenje. Nekoliko drugače je, odkar se je začel uresničevati člen zakona o državnem sofinanciranju projektov lokalnih skupnosti.

Pred leti je bila zaradi nezadovoljstva prebivalcev parka z omejitvami tudi velika želja po spremembi zakona o TNP. Sedaj je teh pritiskov po spremembi manj. Rakar je prepričan, da je temu poleg začetka uresničevanja člena zakona o sofinanciranju projektov parkovnih občin botrovalo tudi boljše sodelovanje med državo, javnim zavodom in lokalnimi skupnostmi.

Vseeno je Rakar prepričan, da se bo zakon v nekaterih delih v doglednem času spremenil

"Noben zakon ni večen. To se še zlasti velja v času hitrih in intenzivnih spremembe, ki se dogajajo v družbi, zato je treba zakon pregledati in ga času primerno dopolniti," je dejal. Ne ve pa, kdaj bi lahko do odprtja zakona prišlo. Po njegovih informacijah bi bilo treba prej spremeniti krovni zakon o ohranjanju narave.

Rakar verjame, da bodo uspeli območje parka varovati še naprej, in sicer z aktivnim pristopom in osveščanjem. "Z iskanjem skupnih rešitev lahko pridemo do trajnostnega razvoja parka in ohranjanja okolja v skupno zadovoljstvo. Če se bomo pogovarjali in delali skupaj, bo park živel še bolje, kot je doslej," je prepričan.

Ob tem pa je opozoril, da je tudi pritisk kapitala močan. Zato je vesel, da zakon ne dopušča klasičnega vpliva kapitala na to območje in da je restriktiven, kar se tiče gradenj. "Za to smo lahko zakonu in tem, ki so ga pripravili ter sprejeli, hvaležni," je sklenil.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ