Rok Čeferin: "Meja sovražnega govora je tam, kjer se začne neargumentirano žaliti celo skupino ljudi!"

Čeferin je na današnji predstavitvi kandidature v predsedniški palači povzel svojo karierno pot, v kateri že 30 let opravlja odvetniški poklic. Izpostavil je doktorsko disertacijo z naslovom Meje svobode tiska v sodni praksi ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Po končanem doktorskem študiju je napisal knjigo o mejah svobode tiska, ki je očitno vzbudila pozornost profesorjev novinarstva s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Zato tam zdaj zadnjih pet let predava študentom novinarstva.

Med pisanjem disertacije in pozneje v strokovnem delu se je Čeferin seznanil tudi s prakso ustavnega sodišča, zlasti s področja varstva svobode izražanja. Kot je pojasnil, je pri tem prišel do spoznanja, da ima ustavno sodišče pomembno vlogo pri varstvu človekovih pravic v slovenskem prostoru.

Svoboda govora ja, sovražni govor ne!

O aktualnih dogodkih je Čeferin, kot je pojasnil, večkrat zavzel svoje mnenje tudi v dnevnih časopisih in drugih medijih. Po njegovem mnenju se ljudje z vplivom, zlasti intelektualci, namreč ne bi smeli zapirati v ozke strokovne kroge, ampak bi morali o stvareh, ki zadevajo javnost, jasno in glasno zavzeti svoje stališče.

Čeferin je danes odgovoril tudi na očitke, da se zavzema za pretirano omejevanje svobode izražanja. Kot je poudaril, trdno verjame, da je svoboda izražanja ena najpomembnejših človekovih pravic, eden temeljnih pogojev vsake demokratične družbe, v kateri je treba dopustiti prost pretok informacij glede katere koli teme v javnem interesu.

Verjame pa tudi, da je lahko spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti proti določenim deprivilegiranim skupinam ljudi nevarno. "Meja sovražnega govora je tam, kjer se neha argumentirana razprava in kjer se začne pavšalno in neargumentirano žaliti celo skupino ljudi," je povedal.

Govorijo naj pravni, ne ideološki argumenti

Neizvrševanje odločb ustavnega sodišča je po njegovem mnenju nedopustno, saj gre za kršitev načela delitve oblasti. Je pa Čeferin ob tem vprašanju komentiral tudi morebitno ponovno ustavno presojo za zdaj še predlaganega zakona, ki ureja financiranje zasebnega šolstva. Kot je dejal, bi ustavno sodišče, če bo o tem presojalo znova, odločiti tako, da bo jasno, da so odločili izključno pravni in ne ideološki argumenti, ter da obrazložitev ne bo več dopuščala odprtih vprašanj.

Na vprašanje, ali bi moralo ustavno sodišče o zadevah večkrat odločati vsebinsko, kot je to storilo v primeru občine Ankaran, pa je odvrnil, da bi takšno ravnanje pomenilo nevarnost, da bi prestopilo v vlogo zakonodajalca. V izjemnih primerih pa zakon to dopušča in je tudi prav, da ustavno sodišče to stori, je pojasnil.

O Čeferinovi kandidaturi bo mandatno-volilna komisija odločala v četrtek. Če bo kandidat dobil zeleno luč, bo DZ o njegovem imenovanju predvidoma odločal že na junijski seji, ki se začne prihodnji teden.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord