Romantični kolerik

Vsekakor, ne morete ga zgrešiti. Novinar in športni komentator formule ena ima za marsikoga sanjsko službo: osem mesecev na leto potuje s karavano hitrih dirkalnikov, do potankosti obvladuje vzpone in padce dirkačev in dobro pozna, kot sam pravi, »žuto štampo« ali kdojeskominkdajzakaj.

Jasno je, da uživa v hitrih akcijah, zato v življenju kar naprej pritiska na plin. Nikoli ni predolgo na enem kraju, raje se odpelje na izlet ter si v nekaj urah ogleda tri zanimive kraje, kot da zdolgočaseno naroča že drugo kavo na vrtu kakega ljubljanskega lokala.

Hitro piše, hitro razmišlja, seveda rad hitro vozi in je hitro vzkipljiv. Njegov stil življenja mi je pravzaprav všeč, zato sem kar namesto njega izoblikovala njegovo filozofijo: vse lahko dosežeš, če si dovolj trmast, in kamorkoli lahko prideš, če imaš voljo, vztrajnost in kanček pustolovskega duha.

Že v osnovni šoli je vedel, da želi biti novinar in komentator formule ena, in kot pravi, »so to, kar zdaj počnem, moje mladostne želje, moje sanje, ki sem jih uresničil«.

»Je formula poleg hitrih avtomobilov tudi svet lepih deklet in razvratnih zabav?«

»Sploh ni veliko časa za zabavo. To je delo od jutra do večera. Časa je le za kakšen manjši šoping ali večerjo.«

»Nič diskotek, partyjev …?«

»Ne, zelo zelo redko. Sicer pa so tovrstne zabave samo, kadar je formula v mestu, ponavadi pa je na podeželju, tam pa nič ni, razen lokalne oštarije. Privatnih partyjev, kakršni so bili nekoč, ni več. To so danes organizirane, sponzorske zabave. Čas romantične formule je že davno mimo, tudi pred mojimi začetki je bilo tega že konec. To se je dogajalo v 70. in v prvi polovici 80. let. Potem ko je vso zadevo prevzel Bernie Ecclestone, je formula postajala vse večji biznis in manevrski prostor za zabave se je močno zmanjšal.«

»Ampak gotovo so zraven lepa dekleta!«

»No, ja, tudi deklet je zelo malo, to je fama, ki je ostala od starih časov. Dekleta so del organiziranega šova. Pred štartom jih neka agencija kot čredo pripelje z avtobusom na prizorišče in potem takoj po štartu odidejo. Nimajo recimo niti vstopnice, da bi prišle noter. Pa tudi nihče se nima časa spogledovati z njimi.«

»Se pravi, nimam šans, da bi prišla tja in zapeljala katerega od dirkačev?!«

»V vsakem primeru ne na dirki, ker te niti zaznal ne bo. Če pa ga slučajno srečaš nekje čisto izven tega, na kakšni privatni zabavi izven dirkališča …«

»Ljudje te povezujejo s hitrimi avtomobili in te večkrat opazijo, da se voziš s kakim novim, testnim avtomobilom.«

»Veš, pred tapravimi dekleti nima to nobene prednosti.«

»Katere pa so prave zate?«

»Take, ki jim to ni pomembno. Zelo hitro začutiš neko osebo, lahko se pa kot pri vsaki stvari tudi kdaj zafrkneš …«

»Pa rad koketiraš?«

»Rad se tako malo hecam. Ker sem tak, bolj odprt, pa čvekač, pa gobčen, kar hitro navežem stike s komerkoli. To ni nič vnaprej premišljenega, to je simpatična komunikacija, da prođe vreme, smo včasih rekli … Absolutno pa mi godi, če so punce odločne in pristopijo k meni. Všeč mi je, če so samozavestne in vedo, kaj bi rade.«

»Vem, da so ti bile nekoč všeč skodrane rjavolaske z olivno poltjo. To še vedno drži?«

»Ne bom več govoril, ker se potem itak vedno obrne drugače. Neki tip ženske ti je všeč teoretično, potem pa te v življenju vedno preseneti kaj drugega, tako da ni več pravil. Moram reči, da jaz z nekim klišejsko izoblikovanim tipom ženske nikdar nisem imel kakšne sreče. V bistvu je brez veze izbrati kataloški tip ženske in potem za njim hrepeneti, ker se itak vse obrne drugače.«

Miran dekleta raje kot po imenih nagovarja z vzdevki: roža, princeska, račka, sonček, kar je izredno simpatično. Malo manj simpatična pa je njegova vzkipljivost, a kot pravi, je tudi v tem nekaj pozitivnega: »To je vedno stvar trenutka. Že čez pet minut lahko nadaljujemo naprej, ker nisem zamerljiv tip. Sem človek, ki gre čez nesoglasja tisti trenutek, ko izbruhne. Od naslednjega trenutka lahko začnemo znova.«

Je velik individualist, zato ima rad avtomobile s karakterjem, najraje športne, predvsem pa take, ki izstopajo, ki niso sivina – kot pravi, so najbolj dolgočasni pusti in brezizrazni enoprostorci – in ki poudarijo človekov karakter, pa čeprav je to hrošč, mini ali smart.

»Avto mora biti nekaj posebnega, drugačnega, mora izžarevati neko tradicijo, kjer za avtom stoji neka zgodba in ni samo kos pleha.«

Prostega časa ima med formulo malo, zato pa nekoliko več pozimi. Kot zagrizen smučar tedaj izkoristi vsak sončen dan in se odpelje na smuko v Italijo ali Avstrijo. Pogreša branje in tudi kakovostne filme: »Zadnje čase se sprašujem, ali sem se jaz spremenil ali so se filmi. Zdi se mi, da je vse več šunda.«

Je človek, ki rad potuje in se rad vrača, čeprav ga včasih moti ozkost ljudi: »Slovencem manjka ena taka praktična širina, recimo znati živeti v petmilijonskem mestu. Manjka nam tudi to, da bi začutili to našo relativnost v velikem svetu, na tej Zemlji.«

»Misliš, da si domišljamo, da smo veliki?«

»Absolutno, predvsem v politiki me blazno moti ta samozavest na teh par kvadratnih metrih, ko raste ego navznoter. Kot je nekoč rekel legendarni dirkač formule ena Jackie Stewart: problem formule je, da je kot akvarij, poln zlatih ribic, ki so vsaka zase najbolj pomembne. Ko pa ta akvarij skupaj s temi ribicami zliješ v velik ocean, se porazgubijo. In taka je Slovenija v svetu.«

TEKST: Vesna

FOTO: Bor Dobrin

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord