Sabina Čarman: S spremljanjem plehkih vsebin ne pridobimo ničesar

Družbena omrežja

21. 10. 2019, 06:00 | Aktualno | Piše: Anja Oman
Sabina Čarman: S spremljanjem plehkih vsebin ne pridobimo ničesar (foto: Maja Dodič) Maja Dodič

Je v svetu prezasičenem z lahkotno vsebino sploh še kaj prostora za globlje debate? Lahko svoj glas najdejo tudi tisti, ki se borijo za spremembe? So družbeni mediji orodje, ki ga zgolj napačno uporabljamo? O tem sem govorila z vlogerko Sabino Čarman, milenijko, ki se je odločila družbene medije uporabiti za ozaveščanje o problematiki potrošništva in za spreminjanje sveta na bolje. Iskreno je spregovorila o tem, kako ji uspeva, s kakšnimi ovirami se srečuje in kdo je v resnici tisti, ki njene vsebine najbolj zavira. 

Sabina, ste tipična predstavnica generacije milenijcev, ki se počuti popolnoma domače v svetu družbenih medijev in snemanju lastnih posnetkov. Pa vseeno vam je, za razliko od večine, ki družbene medije preplavljajo z lahkotnimi instant vsebinami, te medije uspelo izkoristiti za ozaveščanje o sodobni problematiki in korenito vplivati na navade Slovencev, ki vas spremljajo. Kje in kako se je vse skupaj začelo?

Že od majhnih nog sem snemala in montirala videe. Povsod sem hodila s kamero in se trudila ujeti zanimive trenutke. Ko sem postala mama in sem začela s starejšim sinom preživljati dni na Vrtičkih pri kozolcu, sem opazila, kako pomembno je, da ima otrok možnost proste igre. Zunaj, ob vodi, na zemlji. Posledično tudi v blatu. Danes že vemo, da sta gibanje v naravi in razvoj otroških možganov tesno povezana, pa vseeno težko najdemo čas za to obliko preživljanja prostega časa. Ker je take igre v mestih danes malo, sem njene prednosti in učinke želela približati tudi drugim staršem in starim staršem. Smeh, veselje in obenem učenje o urejanju vrtičkov in pridelovanju zelenjave. Izbrala sem si ime Mami na vrtu, ki ga uporabljam še danes. Moje glavno sporočilo je bilo, naj peljejo otroke ven, v naravo in jim pustijo biti del procesa pridelovanja zelenjave. Težko je verjeti, a še vedno je pogost odgovor mlajših otrok, da zelenjava prihaja iz trgovine.

Od Mami na vrtu, vrtičkanja in igre na prostem, ste stopili še korak naprej in začeli ozaveščati tudi o  načinu življenja brez odpadkov. Na vaših kanalih lahko spremljamo vsebine o darilih brez odpadkov za otroški rojstni dan, o tem kako iz odpadkov ustvarimo gnojila, kako nakupovati brez embalaže, kako se izogniti vsakdanjim potrošniškim pastem, spodbujate k menjavi oblek, sadik, igrač, knjig in sploh veliko povsem vsakdanjih, koristnih nasvetov, ki zahtevajo le majhen korak, a močno vplivajo na planet. Kdaj ste se odločili, da boste spregovorili tudi o tem?

Zanima me več stvari in spoznala sem koncept brez odpadkov, ki ga je v Sloveniji predstavila avtorica knjige Zero waste home ali Dom brez odpadkov, Bea Johnson. Naenkrat sem odprla oči in opazila, koliko odpadkov zavržemo doma in koliko je tega tudi v poslu, ki ga opravljam (oddajanje prostora za piknik). Ko sem se zavedla, kako vse skupaj vpliva na naš planet, sem se odločila, da ne bom kar tiho. Začela sem pometati pred svojim pragom in v treh letih uspela zmanjšati količino zavrženih odpadkov za približno 80 odstotkov. Pomislila sem, da če je uspelo meni, lahko vsakomur, ki bi prejel osnovne informacije. Začela sem jih deliti in upati, da dosežejo čimveč ljudi. 

Maja Dodič

Kako vam uspe s tako tematiko najti svoj prostor na družbenih omrežjih, medtem ko ljudje veliko raje spremljajo kanale, ki od njih ne zahtevajo nobenega truda. Koliko truda morate vložiti, da vaše vsebine premagajo algoritem in dosežejo ciljno publiko? 

Dejstvo je, da na koncu napornega dne ljudje raje pogledajo nekaj, kar jih sprosti. Jaz jih učim, ozaveščam, spodbujam k spreminjanju navad. Zaradi mene se morajo premakniti. Ljudje danes nimajo veliko volje, utrujeni so, ne želijo poslušati, da delajo narobe, še manj, da morajo nekaj “delati” še doma. Priznam, včasih mi je hudo, ko vem, da se trudim enako ali še bolj kot ustvarjalec lahkotnejše vsebine, pa tista vsebina doseže toliko več gledalcev. Težko razumem, zakaj nas plehke vsebine pomirjajo, videi s koristnimi informacijami pa so nam nadležni. Se ne borimo vsi za isto stvar? 

Kako vam je kljub vsem algoritmom in navadam ljudi pred ekrani vseeno uspelo prodreti in ustvariti zavidanja vredno skupino sledilcev? Ste se morali bolj odpreti in spustiti sledilce v svoj vsakdan? 

Ljudje radi spremljamo življenja ljudi, se z njimi identificiramo, ko jim gre dobro ali še bolje, ko jim gre slabo. Najbolj gledane so vsebine, v katerih govorim o osebni izkušnji na poti do življenja brez odpadkov. Ljudje se radi poistovetijo. Vseeno se trudim, da ostajam zvesta svojemu cilju. Pri mojih objavah je mene ali mojega osebnega življenja malo. Redko objavim sliko otrok, ne govorim toliko o sebi. Moja publika raste veliko počasneje kot pri tistih, ki se bolj razgalijo, a vseeno raste. Ljudje še vedno radi gledajo zasebno življenje neke osebe ali družine. Tam je zgodba, ki se nikoli ne konča, kljub temu da od nje nimamo kaj dosti. To bi rada sporočila: z gledanjem teh vsebin ničesar ne pridobimo. Ne sprostitve, ne širjenja obzorij, ne časa, nič. Samo porabljamo minute svojega življenja. 

Maja Dodič

Imate podatek, na koliko Slovencev ste že vplivali? 

Redno mi sledi okoli 6000 slovencev, v raznih skupinah in pri projektih pa še več. Majhna, a močna številka, ki vztrajno rase. Ampak več kot same številke mi pomenijo redna sporočila posameznikov, ki me spremljajo in so zaradi mojih objav zmanjšali količino zavrženih odpadkov. S ponosom mi povejo, kaj vse jim je uspelo z nasveti, ki jih podajam v objavah. To mi pomeni največ. Kamen na kamen …

Kaj vse zajema vaše ozaveščanje - ste aktivni samo na družbenih kanalih ali tudi “v živo”?

Ozaveščanja sem se sprva lotila le na družbenih kanalih in na spletu, potem sem začela z organizacijo različnih dogodkov in omrežja izkoristila za njihovo promocijo. Organiziram in podpiram menjave otroških in odraslih oblačil, menjave semen in sadik, menjave knjig, igrač in drugih stvari. Organiziram predavanja in pogovore v vrtcih "Kako do manj odpadkov”. Organiziram tudi skupna nakupovanja brez embalaže po različnih mestih v Sloveniji. V živo dobim več povratnih informacij, srečanja me napolnijo z dodatno energijo, medtem ko na spletu ne dobim odziva v taki obliki. Dogodki v živo so še vedno nekaj čarobnega, kar vsi potrebujemo v tej prenasičeni na splet priključeni sferi.

Mateja Tamše

Kdaj se je zgodil tisti največji preskok pri sledilcih? Opazila sem, da ste se v nekem trenutku zares začeli veliko pojavljati na več kanalih in dogodkih? 

Res je, a težko določim razlog. Moje vsebine se prepletajo. Na eni strani imam ljudi, ki jih zanimajo vrtnarske vsebine, ki so na YouTubu bolj gledane, medtem, ko so na drugih kanalih bolj močne vsebine, kje najti trgovine z rabljenimi predmeti in oblačili po Sloveniji in kam lahko damo stvari, ko čistimo dom. Vsake toliko pa neka vsebina postane viralna, ne da bi se mi vnaprej zdela material za to. Primer je video “Posledice 30 dni brez sladkorja”, ki ga sprva sploh nisem želela narediti, ampak sem v danem trenutku začutila, da delim nekaj bolj osebnega. Video prispevek je povzročil, da so me poklicali z lokalne televizije, če bi sodelovala pri enem izmed njihovih prispevkov. Lahkotna vsebina je dobila večji odziv, ki sem ji ga pripisovala, medtem ko vsebine, s katerimi želim vplivati na razmišljanje gledalcev, zaenkrat ne dosegajo čisto želenega občinstva.

Pa vseeno jih ni malo na katere vplivate. Z večjim številom sledilcev in z nekaterimi opaznimi projekti je verjetno prišlo tudi več ponudb za oglaševanje na vaših kanalih. Kako ste se lotili izbora, s kom ja in s kom ne sodelovati? 

Pri meni je izbor precej preprost. Sledim sebi in zaradi svojega načina življenja z manj odpadki tudi ne sprejemam sponzoriranih projektov, ki spodbujajo smetenje našega planeta. In naših misli. Spodbujam lokalno, okolju prijazno in kar se da nepakirano. Verjetno mi ni potrebno posebej razlagati, da moja omrežja niso niti malo dobičkonosna, da je pri meni malo sponzoriranih objav, saj živimo v obdobju “kupi-zavrzi”, kar pomeni čim večja potrošnja. Ljudje si mislijo: “Zakaj pa ne, če je tako poceni. In tako lahko.” Pa je res? Lahko in poceni? 

Maja Dodič

Kaj se vam zdi najtežje pri vodenju vaših kanalov? 

Najtežje je vztrajati, saj želim več. Želim več sprememb v mišljenju ljudi o enkratni uporabi stvari, o masovnem potrošništvu. Ne samo v mišljenju, bolj v dejanjih. Vsi se nekako zavedamo, da za poceni izdelki ni kaj dosti zaslužka za tiste, ki te poceni izdelke naredijo, a kljub temu to kupujemo. Najtežje je narediti tisti premik v glavah, da tudi ostali rečejo: "Ne! Tega ne potrebujem." 

Ste kdaj pomislili, da bi obupali, da je vse skupaj brez veze in da preprosto vzame preveč energije?

Večkrat. Letos sem že skoraj odnehala. Ko sem se primerjala z drugimi in njihovimi objavami, ki imajo v nekaj urah 61.000 ogledov, jaz pa s svojimi objavami dosežem bistveno manj ljudi, sem izgubila vso motivacijo. Toliko truda, časa, energije, pa tako malo odziva. Spraševala sem se, če smo ljudje res tako površinski, nas res zanima samo potrošnja in zabava. Po eni strani želimo spremembe, po drugi pa podpiramo ljudi z objavami, ki nam konec dneva ne dajo kaj dosti. Razen potešitve hormona ob odvisnosti pregledovanja objav na družbenih omrežjih. 

Kaj vas je prepričalo, da ste vseeeno nadaljevali?  

Povedala sem iskreno. Preprosto sem objavila, da mi zmanjkuje energije, da ne vidim več smisla. Po tej objavi sem dobila največ takojšnega odziva s prijetnimi, pozitivnimi sporočili, da sem pomagala spremeniti način življenja v domu posameznikov. Taki odzivi so mi dali motivacijo za prihodnje podvige. Na družbenih omrežjih se hitro izgubimo v številkah. 61.000 se proti 600 zdi ogromno. A tudi 600… to je 600 ljudi. Če si predstavljam, da vplivam na desetino od njih, je to še vedno ogromen korak k lepšemu planetu. Če seštejem vsa sporočila, ki sem jih prejela, vem, da se moj trud obrestuje. To mi daje moč. 

Se vam zdi, da se torej v vsej prezasičenosti z lahko vsebino vseeno najde prostor tudi za koristne vsebine? 

Prostora je dovolj za vse. A tako kot povsod drugje, izbirajo bralci, sledilci, gledalci. Ti raje posegajo po lahkotnejših, zabavnih vsebinah, ki zato prevladujejo. Ko se bomo zavedli, da imamo izbiro, da vplivamo na vsebine, ki se nam prikazujejo, bo kvalitetnih in koristnih vsebin več. 

Maja Dodič

Ste tudi mamica. Kako se spopadate z izzivi novodobne vzgoje? Mislite, da družbeni mediji vplivajo na vzgojo, kako se spopadate s tem? 

Družbeni mediji vplivajo na nas, hočeš ali nočeš. In tu spet pridemo do tistega, da smo mi tisti, ki jih filtriramo. Sama sem prisotna na družbenih omrežjih, se o njih izobražujem, ker želim vedeti več o tem, v kakšen svet bosta moja otroka prepuščena. Rada imam družbene medije, ker so odlično, brezplačno orodje za širjenje in spremljanje stvari, ki nas zanimajo. Samo previdno jih moramo uporabljati. Selekcija pozornosti je ključ do tega, da se ne bomo počutili manjvredne, nezadostne in nepopolne, kot nam to narekujejo številne objave. S selekcijo se nam bo prikazovala vsebina, ki nas bo bogatila. S selekcijo se bomo naučili spregledati tiste, ki na nas vplivajo negativno. (Celo skrijemo lahko take objave!) 

Družbeni mediji so velik razburkan prostor vsemogočih vsebin. Kako se naj po vašem lotimo selekcije in iz njih povlečemo le tisto, kar nas bogati? 

Dobro premislite, kako si želite preživeti svoj dragoceni čas in s čim si želite napolniti misli. Spremljajte in spodbujajte ljudi in objave, za katere vam ne bo škoda vašega časa. Odločite se, koliko je vreden vaš čas in kakšne vsebine si ga zaslužijo. S svojo izbiro lahko vsak dan spreminjate svet.

Sabino Čarman lahko spremljate pod imenom Mami na vrtu, kjer objavlja vse svoje vsebine in aktualne dogodke.

Anja Oman
Novinarka in blogerka

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri