Seznam najpametnejših najstnikov: Dominirajo Kitajci, Slovenci trikrat boljši od Hrvatov

Mednarodni program ocenjevanja študentov (PISA) ponudi oceno triletnega merjenja uspeha 15-letnikov pri branju, matematiki in znanosti. Prva takšna raziskava je bila izvedena leta 2000. Učence se preučuje po ciklih, kjer se poleg branja, matematike in naravoslovja merijo tudi raznolike splošne kompetence, na primer sodelovanje in reševanje različnih težav. Ugotavlja se torej funkcionalne sposobnosti najstnikov po končanem obveznem šolanju, raziskavo pa v Združenih državah Amerike izvaja NCES.

Zbiranje podatkov izobraževalnih sistemov 77 držav za najnovejše rezultate je bilo zaključeno jeseni 2018 in to so tudi rezultati, ki so trenutno na voljo javnosti na strani OECD.org.

Estonija na evropskem vrhu

Najprej – dobre novice za slovensko mladino. Slovenski najstniki so na testih prehiteli Dansko, Belgijo in Finsko, na lestvici pa končali na 13. mestu, kar je isto mesto, kot ga je tri leta prej zasedla prejšnja generacija. Slabše pa se godi našim sosedom Hrvatom, ki so na lestvici zasedli njihovo najslabše mesto od leta 2000, ko se je ta raziskava prvič začela izvajati.

Od prejšnje generacije so padli za tri mesta in končali na 34. mestu. Najbolj zaskrbljujoč je upad števila točk osvojenih na področju matematike, kjer hrvaški najstniki za slovenskimi zaostajajo za 45 točk in kar 136 točk za zlatimi kitajskimi najstniki.

Na seznamu najpametnejših najstnikov je sicer zadnja leta prepričljivo vodil Singapur, novejše raziskave pa na prvo mesto prvič uvrščajo novo generacijo mladih Kitajcev, ki so zbrali 591 točk, precej več kot najstniki iz Singapurja, ki so s 569 točkami končali na 2. mestu.

Prvih sedem mest tako zavzemajo države Daljnega vzhoda: Kitajska, Singapur, Macau, Hongkong, Tajska, Japonska in Južna Koreja. Na 7. mestu se na lestvico uvršča prva evropska država, Estonija, sledijo ji Nizozemska, Poljska, Švica in Kanada, potem pa se jim na 13. mestu pridruži Slovenija.

Slovenski najstniki so zbrali 509 točk, za petami so jim bili danski, belgijski in finski dijaki. Ocene nad 500 so dosegli še najstniki iz Velike Britanije, Švedske, Norveške, Irske in Nemčije.

Na repu lestvice so se znašli najstniki iz Gruzije, Severne Makedonije, Libanona, Kolumbije in Brazilije -  v teh državah so zbrali pod 400 točk.

Zakaj PISA test

PISA test je izredno pomemben, sploh za analizo najbogatejših evropskih držav, saj je relativno točen pokazatelj, kakšno bo gospodarstvo čez 20 let. Dokazana je namreč povezava rezultatov PISA testov z bruto domačim proizvodom v naslednjih dveh desetletjih. So pa PISA testi tudi globalni pokazatelj sposobnosti učencev v starosti okoli 15 let. Poudarek je na uporabnem znanju in ne na definicijah, naštevanju in deljenju, kot je to sicer priljubljeno v šolskih sistemih.

Profesor Kwong Wai Leung iz univerze v Hongkongu in eden od vodij projekta PISA, je na vprašanje šolske stroke, kaj naj naredijo, da bodo učenci v državah, ki so se odrezale slabše, hitreje napredovali, odgovoril: »Otroke do 15 leta starosti temeljito naučite samo dva jezika: angleščino in matematiko.«

Povzeto po: Sven Stažić za Start

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ