27. 11. 2021, 07:00 | Vir: STA
Škocjanske jame so edinstven naravni kraški pojav, s katerim velja ravnati premišljeno
Park Škocjanske jame praznuje 25-letnico javnega zavoda in 35. obletnico vpisa Škocjanskih jam na Unescov seznam svetovne dediščine. Kot je za STA dejal direktor Stojan Ščuka, so se zaradi ohranitve jame za prihodnje rodove odločili, da ne bodo spodbujali večjega obiska in množičnega turizma. Zelo pa jih skrbi vpliv napovedane zajezitve Suhorce.
Letos je za Park Škocjanske jame posebno leto, saj poleg omenjenih jubilejev obeležujejo tudi Mednarodno leto jam in krasa ter 50. obletnico Unescovega programa Človek in biosfera in konvencije Ramsar.
Včeraj je minilo 35 let od vpisa Škocjanskih jam na Unescov seznam naravne dediščine. Ob tem so v parku pripravili predstavitev priložnostnega žiga pogodbene pošte Škocjanske jame. Dogodek so pripravili v sodelovanju s filatelističnima društvoma iz Trsta in Kopra ter s Pošto Slovenije.
Kot je pojasnil Ščuka, zaradi epidemije ne morejo pripraviti praznovanj. Načrtovali so slovesnost, različna strokovna srečanja in druge dogodke, a je vse odpadlo. "Imeli smo le posvet o čisti Reki, to pa je tudi vse," je dejal.
Škocjanske jame so sicer tudi po 35 letih edina samostojna naravna vrednota v Sloveniji, ki je vpisana na Unescov seznam. Ščuka je ponosen na rezultate, ki so jih dosegli v tem obdobju. Ob tem pa je opozoril na temne oblake nad prihodnostjo naravnega bisera. Skrbi jih namreč napovedana zajezitev Suhorce v okviru zagotavljanja vodnega vira za slovensko Istro.
"Če pogledamo sedem let nazaj, smo na konferenci Unesca dobili pohvalo za maksimalno število točk pri ocenjevanju. Pred štirimi leti je bila podobna konferenca, na kateri so že opozarjali, da se lahko dejansko zgodi, da jih lahko določeni infrastrukturni projekti ogrozijo. Takrat je opozorilo šlo na račun načrtovanja avtocestnega odseka, ki naj bi potekal v naši bližini, prav tako so se v naši bližini omenjale vetrne elektrarne," je spomnil.
Kot je opozoril, je pri projektih, kot je napovedana zajezitev, predpisan protokol, ki pa "se ga danes ne drži nihče". "Ker je država sopodpisnica tega protokola, bi morala dejansko zaprositi Unesco v Parizu za smernice pri pripravi presoje vplivov na okolje s posebnim poudarkom na svetovni dediščini in jih obvestiti o načrtovani investiciji," je pojasnil Ščuka.
Koz je dodal direktor Parka Škocjanske jame, pa ga pri tem projektu najbolj moti to, "da se poskuša skregati Obalo s Krasom". Prepričan je, da bi lahko našli rešitev za zagotavljanje dovolj velikih količin pitne vode na Obali, s katero bi bili vsi zadovoljni.
Škocjanske jame je sicer leta 2019 obiskalo več kot 200.000 obiskovalcev, v covidnem letu 2020 pa le 46.000. Letos jim kaže nekoliko bolje, doslej so našteli okrog 81.000 obiskovalcev.
Škocjanske jame so edinstven naravni kraški pojav, stvaritev reke Reke. Izjemna prostornina podzemnega kanjona jih ločuje od drugih jam in jih uvršča ob bok nekaterim svetovno znanim podzemeljskim znamenitostim. Zato so jih leta 1986 vpisali na seznam svetovne dediščine pri Unescu.
Regijski park Škocjanske jame leži na matičnem Krasu, kjer so raziskovalci začeli sistematično in strokovno odkrivati in razlagati kraške pojave. Park je bil ustanovljen leta 1996. Ožje zavarovano območje meri 401 hektarov, vplivno območje parka pa obsega 450 kvadratnih kilometrov in pokriva porečje Reke. Park skrbi tako za zaščito in ohranjanje naravnih vrednot ter kulturne dediščine kot tudi za prepoznavnost in razvoj območja, ki ga pokriva.
Visiting a magnificent cave system with an underground river canyon today...#travel #Slovenia Postcards from Slovenia #49: Škocjanske Jame https://t.co/LxqpsqdDyE
— Experimentsinfiction (@Experimentsinfc) May 16, 2021
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
