Sledi zvišanje najvišjega plačnega sistema za zdravnike in zobozdravnike?

V obrazložitvi predlaganega novega člena zakona, ki je sicer namenjen omilitvi posledic epidemije covid-19, je razvidno, da bi šlo pri dvigu plačnega razreda zdravnikov in zobozdravnikov za začasni ukrep, ki bi posegel v zakon o sistemu plač v javnem sektorju in temelji na izpolnitvi vladne zaveze iz stavkovnega sporazuma med vlado in zdravniškim sindikatom Fides iz leta 2016. Brez spremembe zakona namreč ne bi mogli zvišati plačnega razreda, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki - tudi, če bi pred tem prišlo do spremembe kolektivne pogodbe. 

Po trenutnem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju lahko vsi javni uslužbenci, med katerimi so tudi zdravniki in zobozdravniki, dosežejo največ 57. plačni razred - po ukrepu, ki bi ga lahko danes sprejel parlamentarni odbor za finance, pa bi lahko plačna podskupina E1, v katero spadajo tudi zdravniki in zobozdravniki, dosegla največ 63. plačni razred. Ukrep, ki bi posegel v zakon o sistemu plač v javnem sektorju, bi bil v veljavi do 31. decembra 2022. 

Povprečna plača zdravnikov je letos znašala 4.960 evrov bruto. Po poročanju časnikov Delo in Večer bi se jim ob dopolnitvi in začasni spremembi zakona plača zvišala za približno četrtino. Osnovna plača uslužbencev, ki spadajo v 57. plačni razred, namreč znaša 3.960 evrov, z umestitvijo v 63. plačni razred pa bi se le-ta dvignila na 5.010 evrov bruto osnovne plače. 

Spomnimo, v začetku meseca so mladi zdravniki izrazili veliko nezadovoljstvo zaradi nesorazmernega plačnega sistema za javne uslužbence in dviga plač, ki so ga bile pred kratkim deležne medicinske sestre. Ob dlje časa trajajoči problematiki pomanjkanja kadra v zdravstvu so pojasnili tudi, da se mnogi mladi zdravniki odpravljajo v tujino prav zaradi boljših plač, bolje urejenih delovnih razmer in urnika, boljšega delovnega okolja ter boljšega razmerja med profesionalnim in zasebnim življenjem. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord