Slovenija brez celovite rešitve za ravnanje s komunalnim blatom

Na okoljskem inšpektoratu so za STA povedali, da pred letom 2020 takšnih nezakonitih odlaganj blata iz čistilnih naprav v okolje, kot so se zgodila v zadnjem času, niso zaznavali. Ob 500 kubičnih metrih v Hočah so maja na podobno količino naleteli v Dramljah, še pred tem pa na 40 kubičnih metrov marca v Sneberjah in oktobra lani na 250 kubičnih metrov v Rodiku.

Medtem ko so za prvi znani primer v Rodiku v občini Hrpelje-Kozina v prekrškovnem postopku že izdali opomin prevozniku in je ta blato odstranil sam, pa vsi preostali postopki še tečejo, zato o njihovem razpletu še ne morejo govoriti.

Na komunalni zbornici pravočasno opozarjali državo

Kot je za STA povedal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastjan Zupanc, so prve težave zaznali že leta 2019, ko so Madžari napovedali zaprtje meja za komunalno blato, na kar so opozorili pristojne na okoljskem ministrstvu ter jim predlagali pripravo deponij, kamor bi lahko iz čistilnih naprav vsaj začasno skladiščili blato.

Na ministrstvu temu po njegovih besedah niso sledili s pojasnilom, da je ta naloga stvar izvajanja gospodarske javne službe, zato bi jo morali upravljavci čistilnih naprav reševati sami. "Res gre za gospodarsko javno službo, a če sistem na državni ravni pade preko noči, potem država ne more reči, da je to ne zanima, saj lahko že naslednji dan nastane državni problem," je dejal Zupanc.

Na koncu so pristojne na ministrstvu vendarle spodbudili, da so začeli iskati rešitve. V vmesnem času so se pojavile takšne ali drugačne rešitve, Zupanc pa ob tem priznava, da si takrat niti v sanjah ni znal predstavljati, da bodo ekološki kriminalci začutili priložnost ter skozi visoke cene odstranjevanja blata, po drugi strani pa nelegalnega odlaganja blata v naravo, kovali dobičke.

Na zbornici so namreč pričakovali, da bodo komunalna podjetja oziroma upravljavci čistilnih naprav imeli težave, ker ne bodo vedeli, kam z blatom, potem ko se nihče ne bo prijavil na razpise, a očitno je šla stvar zdaj drugo pot in so nekateri zaznali, da je to priložnost za zaslužek, dodaja direktor zbornice.

Kot je povedal Zupanc, slovensko komunalno blato še vedno večinoma odhaja v tujino. Najbolj aktualna je trenutno Slovaška, nekaj malega gre tudi na Hrvaško, kljub nasprotnemu prepričanju pa še vedno tudi na Madžarsko. Tja sicer ne morejo več voziti neposredno blata, pač pa digestat, ki nastane po predhodni uporabi blata v bioplinarnah.

"Manjši del, ki ostane v Sloveniji, uporabijo ga v Puconcih, kjer iz blata in pepela izdelujejo kompozitni material, tega pa nato porabijo za prekrivanje deponije. Podobno delajo tudi v novomeškem Cerodu, okoli 6000 ton blata pa vsako leto sežgejo v Celju," pojasnjuje Zupanc.

Minister Vizjak rešitev vidi v monosežigalnicah

Minister za okolje Andrej Vizjak je nedavno v pogovoru za STA povedal, da za omenjeno problematiko vidijo rešitev v monosežigalnicah. Kot predlaga, bi na lokalni ravni blato sušili, sežig bi potekal na regionalni ravni, sredstva za postavitev infrastrukture pa naj bi bila na voljo tudi v podnebnem skladu. Načrt sklada za ta namen letos predvideva milijon, v prihodnjih dveh letih pa vsakič po šest milijonov evrov.

Poleg Celja, kjer sežigalnico že imajo, so interes za postavitev takega objekta izrazili še v Ljubljani, Mariboru in Kočevju. "Razpisali bomo koncesijska območja in finančno pomagali, da do teh objektov dejansko pride. Gradile jih bodo občine, mi pa jim bomo dali koncesijo," je dodal Vizjak.

Po razpisu koncesij bi lahko gradnja po njegovi oceni stekla že v začetku prihodnjega leta, nove sodobne sežigalnice mešanih komunalnih odpadkov pa bi v Sloveniji lahko imeli konec leta 2023. To še posebej velja tam, kjer gredo ideje v smeri predelave že obstoječih objektov, kot velja v Ljubljani.

"Eden največjih strokovnjakov za to področje v Nemčiji je na lanskem webinarju, ko je pogledal teritorialne značilnosti Slovenije, dejal, da je za Slovenijo najbolj primerna vzpostavitev štirih, morda petih monosežigalnic, ki morajo biti regionalno razvrščene, da je potrebnega čim manj transporta," je dejal Zupanc in dodal, da v zahodni Evropi trenutno intenzivno gradijo takšne naprave, čemur bi morala slediti tudi Slovenija.

"Tudi državna sekretarka okoljskega ministrstva Metka Gorišek je sledila temu, da moramo v Sloveniji kratkoročno rešitev iskati predvsem v izdelavi kompozitnih materialov, dolgoročno pa da je najbolj primeren monosežig. Država naj bi tudi pripravila neke razpise, vendar vse od takrat kak strateški dokument še ni bil sprejet," pravi prvi mož komunalne zbornice.

Zupanc sicer nima informacij, da bi katerakoli čistilna naprava v Sloveniji imela v zadnjem času kakšne hujše težave s kopičenjem blata, saj se je lani vendarle vzpostavil nek trg ravnanja s tem odpadkom, a žal del tega tudi na kriminalnih temeljih, kot ugotavljamo te dni.

Časa za to, da poiščemo rešitve, po njegovem ni veliko. "Zamujamo že dve leti in vsak zamujen dan je prepozen, zato je potrebno k stvari pristopiti čim prej, s čimer bomo imeli manj škode in manj takih anomalij, kot so se dogajale v zadnjem letu. Vprašanje je, kje vse je to blato še odloženo, pa tega še niti ne vemo," je še dodal za STA.

MOP: Za pripravo strategije odgovorna skupina pod vodstvom komunalne zbornice, za projekte občine

Na okoljskem ministrstvu pa pojasnjujejo, da mora za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne gospodarske službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi. Prav tako mora voditi evidenco o količinah prevzetega, obdelanega in odstranjenega blata iz čistilnih naprav ter načinu njegovega odstranjevanja.

Po njihovih podatkih je v letu 2018 v Sloveniji na vseh čistilnih napravah pri čiščenju komunalne odpadne vode skupaj nastalo 37.888 ton neobdelanega blata. Od tega je letno 493 ton uporabljenega v kmetijstvu, vse ostalo pa gre v predelavo ali odstranjevanje kot odpadek. Nekaj več kot 10.000 ton blata gre v sežigalnice.

Kot še dodajajo na ministrstvu, to ni zadolženo za pripravo strategije odstranjevanja blata, pač pa delo posvetovalne skupine, v kateri so tudi sami, koordinira komunalna zbornica. Omenjena skupina se je po njihovih podatkih sestala trikrat, nazadnje februarja letos, ko so z že omenjenim nemškim strokovnjakom preučevali možne rešitve.

Sicer pa je, poudarjajo, predelava blata občinska gospodarska javna služba in je kot taka v domeni izvajanja občin. V naslednji finančni perspektivi namerava država projekte sofinancirati, a projekte morajo pripraviti lokalne skupnosti.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ