Spolno nasilje je manifestacija nezmožnosti moških, da sprejmejo enakost in dostojanstvo žensk

"Med stotimi danes rojenimi deklicami jih bo 30 v svojem življenju doživelo nasilje. Če tega ne želimo, bomo morali začeti razmišljati in delovati drugače: pokažimo storilcem, da njihovega vedenja ne podpiramo," poziva ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.

"Večino nasilja ženske doživljajo tam, kjer bi se vsi ljudje morali počutiti najbolj varno - doma," so navedli na ministrstvu. A nasilje ni omejeno na dom, so dodali. Po njihovih besedah so v delovnih okoljih žrtve spolnega nadlegovanja, na spletu pa izpostavljene spletnemu zalezovanju in trpinčenju.

Zavedanje o posledicah nasilja nad ženskami slabo

Kljub desetletjem ozaveščanja je zavedanje o razširjenosti in posledicah nasilja nad ženskami slabo, napačne predstave so še vedno globoko zakoreninjene. Družba še vedno porazdeli odgovornost za nasilje med storilca in žrtev. Veliko otrok in mladih meni, da fant, ki udari dekle, tako samo izkazuje, da mu je všeč. Veliko ljudi ocenjuje, da je ženska sama kriva, če doživi posilstvo, in da je spolno nadlegovanje na delovnem mestu samo izmišljotina žensk brez smisla za humor, opozarjajo na ministrstvu.

Tehnološki razvoj je po njihovih besedah s sabo prinesel novo vrsto nasilja - nasilje na spletu. Svarijo, da je tudi tukaj vrsta napačnih predstav - od tega, da takšno nasilje nima posledic in da je vse skupaj samo zabava, do tega, da lahko slepo zaupamo, da je oseba na drugi strani ekrana res to, za kar se izdaja.

Življenje brez svetovnega spleta je v 21. stoletju po ministričinih besedah v naši kulturi nepredstavljivo. "Dekleta in ženske, ki tam doživljajo vdore v zasebnost, ustrahovanje, seksistične in žaljive komentarje, zlorabo svojih intimnih fotografij ali posnetkov, spleta ne morejo uporabljati varno," je poudarila.

Po njenih besedah številne od njih spleta sploh ne upajo več uporabljati. "To omejuje njihovo pravico do informiranosti in izražanja mnenj ter stališč. Prav tako posega v njihovo pravico biti aktivne državljanke," je izpostavila.

Nasilje nad ženskami ovira za razvoj

"Nasilje nad ženskami je globalna pandemija, ki ogroža vse ženske in dekleta," je izpostavil generalni sekretar Združenih narodov Guterres. "Je sramota vseh naših družb in glavna ovira za vključujoč, pravičen in trajnosten razvoj," je dodal. Po njegovih besedah je v svojem bistvu "manifestacija globokega pomanjkanja spoštovanja in nezmožnosti moških, da sprejmejo enakost in dostojanstvo žensk". "To je vprašanje temeljnih človekovih pravic," je nedvoumen.

Podnaslov letošnjega gesla mednarodnega dne je Prisluhni tudi meni oz. v angleščini HearMeToo. Kampanja s ključnikom HearMeToo je glasen poziv k uveljavitvi ustrezne zakonodaje, je opozorila podsekretarka ZN in izvršna direktorica oddelka ZN za vprašanja žensk Phumzile Mlambo-Ngcuka.

Nasilje v preteklosti povečuje tveganje za nasilje v nosečnosti

Nasilje v preteklosti po opozorilih babic in zdravstvenih tehnikov povečuje tveganje za nasilje v nosečnosti. Po raziskavi, ki so jo pred štirimi leti izvedli na Ginekološki kliniki v Ljubljani, je polovica žensk, vprašanih med bivanjem v porodnišnici neposredno po porodu, do svojega 31. leta že doživela neko obliko nasilja. Štiri od desetih žensk še vedno trpijo zaradi posledic nasilja v preteklosti, najbolj zaradi spolnega nasilja.

Nasilje v nosečnosti vpliva na reproduktivno zdravje žensk, saj je povezano z večjim številom umetnih in spontanih splavov, poveča pa se tudi tveganje za prezgodnji porod in zastoj rasti ploda v maternici. Šest odstotkov žensk, sodelujočih v raziskavi, je v nosečnosti in ob porodu občutilo nasilje zdravstvenih delavcev, še opozarjajo pri zbornici zdravstvene in babiške nege - zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.

Novinarji naj se izogibajo stereotipom

Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in Društvo novinarjev Slovenije pozivata novinarke in novinarje, naj se pri poročanju o nasilju nad ženskami izogibajo mitom in stereotipom. Na torkovi razpravi o možnostih za izboljšanje poročanja o nasilju v družini in nad ženskami so odsvetovali razkrivanje identitete vpletenih, če to ni v javnem interesu. Pri razkrivanju podatkov in podrobnosti pa naj bodo obzirni, so pozvali.

Društvo SOS telefon je v Ljubljani pripravilo tudi razstavo Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat, ki bo na ogled do 7. januarja.

Evropski poslanec Igor Šoltes, ki je tudi predsednik društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč, meni, da kot družba in država v boju proti nasilju nad ženskami nismo storili dovolj. Dvignimo kulturo odnosov in kulturo obnašanja, da bo nasilja v prihodnje čim manj, je pozval.

V Sloveniji je po raziskavi iz leta 2010 vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja.

V EU je bila vsaka tretja ženska od dopolnjenega 15. leta starosti žrtev spolnega ali fizičnega nasilja, vsaka 20. je bila posiljena, vsako peto pa so zalezovali. Vsaka deseta je bila žrtev spletnega nasilja, je pokazala raziskava Agencije EU za temeljne pravice.

ZN opozarjajo, da je več kot ena tretjina žensk po svetu v življenju že doživela fizično in/ali spolno nasilje, 750 milijonov žensk pa se je poročilo pred svojim 18. letom starosti.

ZN so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki.

S 25. novembrom se vsako leto začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se sklenejo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic. 
 

"Violence against women & girls must end now, and we all have a role to play." -- @antonioguterres at official commemoration of next Saturday's Int'l Day to End Violence against Women. https://t.co/v3wAVM4E56 #HearMeToo pic.twitter.com/qeW5ohEfPK

— United Nations (@UN) November 20, 2018