Toliko snega v začetku januarja v slovenskih gorah ni bilo več desetletij

• Podatki iz 3. januarja: Kredarica 385 cm (nekajkrat v zadnjih 50 letih ta dan v letu nad 300 cm), Rateče 135 cm (3. 1. 1951 160 cm), Bohinjska Češnjica 61 cm (3. 1. 2006 79 cm).
• Še bolj izjemne so razmere na zahodu Avstrijske Koroške, Vzhodnem Tirolskem in ponekod v severni Italiji: Špital 81 cm, Šmohor 113 cm, Lienz 128 cm, Koče-Muta 164 cm, Kornat 184 cm.

Letošnjo meteorološko zimo po nižinah zaznamuje turobno, sivo vreme, v gorah pa obilica snega. Vstop v meteorološko zimo je bil sicer zelo skromen s snegom, a so večkratne obilne padavine zlasti v gorah ustvarile za začetek januarja zelo debelo snežno odejo. Trenutno je v visokogorju Julijskih Alp večinoma od 3 do 4 metre snega, drugod v naših Alpah manj, a še vedno nenavadno veliko. Tudi na okoli 1000 metrih je snežna odeja v alpskem svetu precej debela, v južnem in vzhodnem delu Slovenije pa precej tanjša.

Na Kredarici, 2514 m nad morjem, se je snežna sezona začela obetavno, od 26. septembra tla vseskozi prekriva snežna odeja. Konec septembra in oktobra je zapadlo precej snega, nato pa je sledil padavinsko zelo skromen in izredno topel november. V meteorološko zimo smo na naši najvišji meteorološki postaji vstopili s 15 cm debelo snežno odejo, kar je zelo malo za začetek decembra. Že v naslednjih dneh pa se je snežna odeja ob močnem sneženju izredno močno odebelila; 10. decembra je bilo snega že 255 cm. Sledila sta dva suha tedna, konec decembra in začetek januarja pa je znova obilno snežilo in 3. ter 4. januarja je sneg segal kar 385 cm visoko.

To je mnogo nad dolgoletnim povprečjem (okoli 173 cm) in najvišja vrednost za 4. januar od začetka meritev, leta 1955, a so meritve snega v gorah težavne in pogosto približne. Lani ter v letih 2018, 2011, 2001 in 1977 je bila snežna odeja podobno debela kot letos. Meritve pred zimo 1971/72 niso primerljive z današnjimi, dajo pa slutiti, da je kakšna zima morda presegla letošnjo.

Snega je zlasti v Julijskih Alpah ogromno, marsikje tako debele snežne odeje 3. januarja ni bilo več desetletij: Kredarica 385 cm (nekajkrat v zadnjih 50 letih ta dan v letu nad 300 cm), Rateče 135 cm (3. 1. 1951 160 cm), Bohinjska Češnjica 61 cm (3. 1. 2006 79 cm). pic.twitter.com/MJzO6MOnUl

— ARSO vreme (@meteoSI) January 3, 2021

Za izredno debelo snežno odejo je v tej sezoni zaslužen rekordno snežen december, saj je zapadlo kar 544 cm snega (vsota dnevnih vrednosti). Pogosto toliko snega ne zapade niti v celotni meteorološki zimi. Višina padavin je bila decembra kar 409 mm (trikratnik dolgoletnega povprečja), kar je z naskokom decembrski rekord zadnjih 66 let.

Nenavadno veliko snega za začetek januarja leži tudi v nižjih delih visokogorja, v sredogorju in v zaprtih alpskih dolinah; na Voglu 260 cm, na Vršiču 197 cm, na Rudnem polju 194 cm, v Ratečah 120 cm, na Pavličevem sedlu 113 cm, na Vojskem nad Idrijo 95 cm, v Bohinjski Češnjici 52 cm in v Logarski Dolini 47 cm. V Ratečah je bilo 4. januarja nazadnje več snega davnega leta 1951, ko je bila zima izredno snežena. Na Vojskem in v Bohinjski Češnjici je bilo več snega pred 15 leti, v zadnjih 70 letih pa je bilo nekajkrat več snega kot letos.

Še vedno pa je v gorah zlasti v Julijskih Alpah velika nevarnost proženja snežnih plazov.  Podatke o višini snežne odeje lahko najdete na: http://www.vreme.si/sneg/tabela

Vir: Arso
 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord