Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku dodali zgodbo o tradicionalnem kmečkem obroku

Pri projektu, ki letos poteka s sloganom Zajtrk s sadjem, super dan sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacij, letos je organizacija novinarske konference pred dogodkom pripadla Zadružni zvezi Slovenije. Ta se je na prelomnici v novo desetletje projekta, ki se je začel leta 2011, po besedah predsednika Boruta Florjančiča odločila, da mu doda še zgodbo o kmečkem obroku.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Florjančič, so kruhu, maslu, medu, mleku in jabolku dodali še zgodbo o nekem tradicionalnem kmečkem obroku. "Tu je ajda, ajdovi žganci, prežganka, kislo mleko, prosena kaša z jabolki," je dejal in poudaril pomen tradicionalne slovenske hrane. Zanj je pomembno, da odločevalci v javnih zavodih z veščino in širino, ki jo daje zakon o javnem naročanju, izberejo tisto, kar pridelajo kmetje, zadruge in kmetijska podjetja.

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je prerasel v dan slovenske hrane, je po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška izredno pomemben v promociji hrane slovenskega porekla. "To je več kot zajtrk, gre za vzgojo slovenskih bodočih potrošnikov," je dejal in dodal, da moramo vzgojiti generacijo, ki bo verjela, da je domača hrana vredna zaupanja, ko se bodo odločali za nakup hrane.

Minister je zadovoljen z rastjo povpraševanja po hrani slovenskega porekla. Smer je po njegovem mnenju prava, a bo verjetno treba preteči celo obdobje generacije, da pridemo do drugačnih odločitev pri samih potrošnikih, pridelovalci pa morajo narediti to, da jim bodo potrošniki tudi čez desetletja lahko zaupali.

V prihodnjem desetletju se ohranja tradicionalni slovenski zajtrk s kruhom, maslom, medom, mlekom in jabolkom, kot se je začel, saj smo s tem prepoznani tudi zunaj meja, veleposlaništva izvajajo promocijo hrane na enak način z enakimi sestavami. So pa tudi epidemiološke razmere upočasnile namere za nadgradnjo, da bi dopolnjevali to promocijsko akcijo in naredili denimo še kakšno kosilo.

Podgoršek je poudaril tudi odgovornost vseh pridelovalcev in pomen kupovanja slovenske ekološke in lokalne hrane s strani javnih prehranskih obratov, povezati je treba pridelovalce pri zagotavljanju živil, poiskati dober kontakt dobave dnevnih dobav, logističnih povezav, da bi bilo sodelovanje še bolj učinkovito.

Z boljšo povezanostjo, sodelovanjem in boljšim načrtovanjem se lahko po oceni direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjane Zagorc veliko doseže, tako bo v javne zavode prišlo več lokalnih ponudnikov. "V sodelovanju je moč," je dejala in ocenila, da treba graditi naprej, probleme, ki se pojavijo, pa je treba rešiti in pospraviti.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je pred evropskim tednom zmanjševanja odpadkov izpostavil pomen zmanjševanja odpadne hrane. "Zaskrbljujoče je, da veliko hrane zavržemo, kar 68 kilogramov na osebo na leto, od tega je 40 odstotkov hrane, ki je užitna," je dejal in izrazil veselje, da je v projektu dneva slovenske hrane in tradicionalnega zajtrka zavržkov manj.

Polovica od vse zavržene hrane nastane namreč v gospodinjstvih, zato je treba spremeniti nakupovalne vzorce, potrošnike je treba ozaveščati, da kupujejo racionalno, preudarno, zdravo in toliko kot rabijo. Odpadna hrana povzroča približno sedem odstotkov emisij toplogrednih plinov, z malimi koraki, da ne prihaja do zavržkov, pa lahko veliko prispevamo k razogljičenju okolja, je še povedal Vizjak.

Ko so otrokom in mladostnikom leta 2011 prvič postregli zajtrk, je bilo v vrtce in šole dostavljenih več kot 19.000 kilogramov kruha, 2600 kilogramov masla, 53.600 litrov mleka, 3220 kilogramov medu in 32.000 kilogramov jabolk, je navedla v. d. generalna direktorica direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Helena Kujundžić Lukaček. Letos bo zaradi epidemioloških razmer drugače, saj bodo nekateri zaradi bolezni ali karantene zajtrkovali doma. Če bi bili vsi otroci v vrtcih in šolah, bi bilo v projekt vključenih skupaj 310.200 otrok ter vzgojiteljev in učiteljev.

Zajtrk je dobra naložba v zdravje

Ozaveščanje pa je v zadnjem desetletju prispevalo tudi k boljšim prehrajevalnim navadam, je ocenila vodja Sektorja za varovanje zdravja pri ministrstvu za zdravje Marija Recek in nadaljevala, da vsak dan zajtrkuje 40 odstotkov otrok in mladostnikov ter 60 odstotkov odraslih. Poleg vsakodnevnega zajtrka je pomembna tudi telesna aktivnost, zato je pozvala vse k vsakodnevnemu gibanju, morda le k sprehodu ali hitremu skoku na najbližji hrib.

Predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča veseli, da je projekt, ki so ga kot medeni zajtrk zasnovali v čebelarski zvezi, postal neke vrste gibanje. Projekt je po njegovem potreben nadgradnje, nadgraditi ga je treba s tipičnimi jedmi iz slovenske kulinarike, pa tudi časovno - predlagali so že teden slovenske hrane.

Tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič je ocenil, da je treba tradicionalni zajtrk in dan slovenske hrane nadgraditi. Iz vrtcev in osnovnih šol bi ga razširil na ostale državne javne zavode, kot so denimo bolnišnice in domovi za starejše.

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager je pozdravila pobudo za teden slovenske hrane, saj da takšni projekti dajejo vrednost slovenski hrani in veljavo kmetu. Vsebine, povezane s kmetijstvom, bi morale biti po njeni oceni obvezne v vseh učnih gradivih v predšolskih in osnovnošolskih ustanovah. Če bo otrok odraščal s pozitivno afirmacijo o kmetijstvu, bo zagotovo znal ceniti in spoštovati slovenskega pridelovalca hrane, torej slovenskega kmeta, je menila.

Slovenija je sicer ena redkih držav, ki ima otroško prehrano v šolah sistemsko organizirano in tudi zakonsko urejeno, pa je pojasnila Irena Simčič z Zavoda RS za šolstvo. Šolska prehrana ima po njenem mnogo multiplikativnih učinkov, zdravstvenega, vzgojno-izobraževalnega in gospodarsko-ekonomskega.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord