Trenutno je v Sloveniji 439 ventilatorjev za zdravljenje bolnikov s covidom-19

Gantar je v začetku marca na zaslišanju v DZ še kot kandidat za ministra za zdravje postregel s podatkom, da je v državi na voljo 168 ventilatorjev. Pozneje se je izkazalo, da je v državi dejansko 495 ventilatorjev, a kot je danes na novinarski konferenci poudaril Gantar, je takrat povedal število ventilatorjev, ki so primerni za obravnavo bolnikov s covidom-19, in so mu te podatke sporočili zdravstveni zavodi.

Namreč vsi ventilatorji, ki so v državi, niti niso primerni za bolnike s covidom-19. Primerni niso prenosni, otroški ventilatorji, takšni, ki se uporabljajo v operacijskih dvoranah, in ventilatorji za neinvazivno predihavanje. "Gre za točen tip repiratorjev, ki je primeren za intenzivne enote," je danes poudaril kardiolog Marko Noč. Dodal je, da bi ostale lahko potencialno uporabljali, a le v skrajni sili, če bi bili vsi primerni zasedeni.

Gantar je danes priznal, da tudi njemu ni bilo na začetku jasno, od kod takšne razlike o številu ventilatorjev, a da so na ministrstvo nenehno spraševali o tem, koliko jih je primernih za bolnike s covidom-19, saj je zanj podatek, koliko je vseh ventilatorjev, irelevanten.

Potvarjanje podatkov o ventilatorjih

Navedbe, da so potvarjali podatke o številu ventilatorjev zato, da bi potem šli v nakupe, iz katerih bi kdo veliko zaslužil, pa je označil za zlonamerne in jih je zavrnil.

Večja razhajanja glede števila ventilatorjev so predvsem pri podatkih UKC Ljubljana, od koder pa so danes poslali pojasnilo, da so v času epidemije večkrat posredovali javnosti podatke o stanju medicinske opreme, a je prišlo do razkoraka, ker so bili kriteriji za posredovanje podatkov različni.

DZ so poslali podatke za 13. marec. Glede na zahtevo so podali seznam vseh ventilatorjev, skupno jih je bilo takrat 243. Nato se je številka spreminjala dnevno zaradi dobav opreme. Danes imajo skupaj 289 ventilatorjev, od tega je za potrebe bolnikov s covidom-19 primernih 171.

Noč, ki v strokovni skupini za covid-19 pri ministrstvu za zdravje skrbi za koordinacijo intenzivnih enot, pa je dodal, da je kmalu po vključitvi v skupino po razglasitvi epidemije prejemal "klice z različnih strani glede možnosti in ponudb posameznih respiratorjev". Po njegovih navedbah je drugi dan to postalo že neobvladljivo, zato je 15. marca poslal strokovne zahteve glede karakteristik ventilatorjev zavodu za blagovne rezerve, na osnovi katerih bi lahko presejali ponudbe. Nato je ustanovil komisijo, ki je pregledala 109 ponudb ventilatorjev in ugotovila, da je 13 strokovno ustreznih.

Med njimi so bili na dnu lestvice tudi ventilatorji, ki jih je dobavilo podjetje Geneplanet. Ti bi bili za zdravljenje bolnikov s covidom-19 ustrezni ob predpostavki, da bi nabavili ogrevane cevi, je povedal Noč. Odločitev, prekinjeno pogodbo z Geneplanetom za polovico naročenih ventilatorjev, dodatnih 20 pa so jih še vrnili podjetju, so po Nočevih besedah sprejeli tudi na podlagi takratne epidemiološke slike, saj se je stanje umirjalo.

Ministrstvo za zdravje

Ministrstvo za zdravje je takrat tudi odločilo, da bodo 90 ventilatorjev obdržali ob zagotovilu dodatne opreme. Naknadno so na zavodu za blagovne rezerve pojasnili, da bodo morali dodatno nakupiti to opremo, saj da ni bila del prvotne pogodbe. Pred dnevi pa so za STA povedali, da so odgovornost za nakup te dodatne opreme prenesli na zdravstvene zavode.

Katerim zavodom so bili ventilatorji Geneplaneta dostavljeni, minister Gantar ne ve, prav tako ne, ali so že dobavljene zahtevane dodatne ogrevane cevi.

Na vprašanje, ali je danes v državi preveč ventilatorjev, je Noč dejal, da je vsekakor dobro, da je zadostna zaloga. "V prejšnjih letih se je zelo malo vlagalo v respiratoreje, tako da se je 'vozni park' respiratorjev obnovil s sodobnimi", je povedal. Po Gantarjevih besedah so nekateri ventilatorji stari tudi 20 let, mnogi pa imajo datum izdelave 2002, 2003 in 2004.

Težave pa niso samo v opremi in posteljah, ampak tudi v zadostnem kadru, ki bi znal upravljati z ventilatorji. Noč je pri tem izpostavil zlasti medicinske sestre, saj da so premalo plačane in zato odhajajo iz zdravstva v druge poklice, kjer ob manjših obremenitvah prejmejo primerljivo plačilo.