10. 2. 2021, 06:00 | Vir: STA

Tržiški muzej izdal prvo slovensko monografijo o obuvanju

Profimedia

Tržiški muzej je v sozaložništvu z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti izdal prvo slovensko monografijo o obuvanju. Znanstvena monografija Bojana Knifica nosi naslov Obutvena dediščina na Slovenskem: O škornjih, čevljih, coklah, opankah, copatah in drugih obuvalih ter prinaša spoznanja o obutveni kulturni na Slovenskem.

Kot so sporočili iz Tržiškega muzeja, knjiga obravnava razvoj obuval od prvih omemb v srednjem veku do sredine 20. stoletja in pojasnjuje številne posebnosti, ki so se ob sprejemanju obutvene mode uveljavile pri nas in širše. Monografija podrobno predstavlja tudi videz, nošenje in izdelovanje čevljev, škornjev, copat, cokel in opank.

"Gre za temeljno etnološko delo, pionirsko s področja obravnave obutvene kulture, ki poleg ostalega predstavlja, kako se je razvijala slovenska identiteta - tudi to, na čem Slovenci kot Slovenci stojimo," poudarjajo v muzeju.

Avtor monografije, etnolog in kulturni antropolog Bojan Knific se s čevljarsko dediščino podrobneje ukvarja od leta 2013, ko se je kot kustos zaposlil v Tržiškem muzeju, ki ima največjo čevljarsko zbirko na Slovenskem in predstavlja tudi sodobno razstavo z naslovom Tržiški šuštarji. Gradivo v Tržiškem muzeju je Knificu predstavljalo osnovo raziskovanja, preučil pa je tudi gradivo drugih zbirk in arhivov ter številne pisne vire, saj se je odločil za celosten pregled obuvanja na Slovenskem.

Kot je povedal Knific, ga je pri raziskovanju najbolj prevzelo to, kako so se stvari razvijale in razlikovale. "Tako danes ne vemo, zakaj so nekatere stvari take, kot so, zgodovina pa nam to pokaže. Zakaj so bili škornji nekdaj mehki in ne trdi, zakaj so kmetje nosili taka obuvala, kot so jih. Zanimivo je bilo spoznavati, kako so bili včasih čevlji za levo in desno nogo enako izdelani," je navedel nekaj primerov. Hkrati je opozoril, da bi bili brez zgodovinskega spomina tudi današnji čevlji in druga obuvala precej drugačni, kot so.

Glede tega, ali so Tržičani z bogato čevljarsko zgodovino nosili drugačna obuvala kot drugod, Knific pravi, da so v Tržiču prej sprejemali modne novosti, se z njimi seznanjali in jih prenašali naprej. Ohranile so se tudi nekatere posebnosti. Tako stari Tržičani čevljem še vedno rečejo rančoši, v Dolini nad Tržičem pa so se ohranili posebni škornji meksikajnarji, ki so na Slovensko prišli z vojaki, ki so se borili v Mehiki.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord