29. 9. 2020, 10:24

Tudi v Sloveniji stekla kampanja ozaveščanja o afriški prašičji kugi

profimedia

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pričenja s kampanjo namenjeno ozaveščanju in zaustavljanju širjenja afriške prašičje kuge v jugovzhodni Evropi. Afriška prašičja kuga je izredno nalezljiva bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče in povzroča znatno gospodarsko škodo. V Sloveniji zaenkrat še nimamo primera bolezni, zato je namen kampanje ozaveščanje in pravočasno sprejetje primernih varnostnih ukrepov za zaščito slovenske prašičereje.

Afriška prašičja kuga (APK) je virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Čeprav ni nevarna za ljudi, je lahko smrtonosna za prašiče in ima resne družbeno-ekonomske posledice za prizadete države. Med letom 2016 in junijem 2020 je afriški prašičji kugi v Evropi podleglo 1,3 milijona prašičev. Glede na podatke iz Sistema EU za poročanje in obveščanje o boleznih živali (ADNS), v Sloveniji še nismo zabeležili pojava bolezni, vendar upoštevajoč razširjenost po Evropi obstaja tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri nas, zato je pomembno, da sprejmemo primerne varnostne ukrepe za zaščito slovenske prašičereje.

Za bolezen ni cepiva, ključni so preventivni ukrepi

Trenutno za afriško prašičjo kugo ne poznamo cepiva, zato imajo pri zajezitvi bolezni ključno vlogo skupine in posamezniki, ki so v rednih stikih z domačimi ali divjimi prašiči. Najpogostejši prenašalec poleg okuženih domačih in divjih prašičev je človek, ki lahko virus nezavedno prenaša z okuženo obleko, obutvijo, opremo, mesnimi izdelki, prevoznimi sredstvi iz okuženih držav … Za zajezitev smrtonosne bolezni je pomembno pravočasno odkrivanje, preprečevanje in poročanje o sumljivih primerih. Z rednim čiščenjem opreme, preprečevanjem stikov z divjimi prašiči in prepoznavanjem znakov bolezni lahko lovci, rejci in veterinarji ključno prispevajo k preprečitvi širjenja bolezni.

Območja, okužena z afriško prašičjo kugo, trpijo znatne finančne izgube, predvsem zaradi omejitev trgovanja ter izvoza mesa in živali, edini način izkoreninjenja bolezni pa je množični zakol rejenih prašičev na prizadetem območju. Poleg prašičereje in gospodarstva pojav bolezni vpliva tudi na divje živali in lov. Zaradi afriške prašičje kuge se populacije divjih prašičev občutno zmanjšajo ali celo izginejo, država pa se lahko odloči tudi za omejitev ali popolno prepoved lova na okuženih območjih.

EFSA s kampanjo ozaveščanja o afriški prašičji kugi

Da bi zajezila širjenje afriške prašičje kuge po Evropi, je Evropska agencija za varnost hrane v državah Jugovzhodne Evrope pričela s kampanjo z naslovom »Ustavite afriško prašičjo kugo«. Poleg Slovenije so vanjo vključene še Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo*, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija. Gre za države, ki po podatkih EFSA iz 2019, zaradi bližine državam že izpostavljenim afriški prašičji kugi, sodijo v tako imenovano »zaskrbljujočo regijo«. V ta namen je pripravila nabor informativnih gradiv, s katerimi bo o bolezni obveščala ključne deležnike vseh devetih držav. Kampanja dopolnjuje prizadevanja Evropske komisije in drugih mednarodnih organizacij za izkoreninjenje bolezni v Evropi.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec