Ki Aikido

Izvor: Japonska

Spiritualna borilna veščina, ki nasilnežev ne želi kaznovati, ampak jim s tekočimi, večinoma ročnimi tehnikami s harmonijo uma in telesa pokazati zmoto v njihovem razmišljanju. Tehnike v veliki meri vsebujejo mete in zaklepe, na višjih stopnjah pa se v trening vključita tudi meč (bokken) in palica (jo). Ker gre za veščino obvladanja več nasprotnikov, je znanje aikida v rokah mojstrov videti izredno navdušujoče. Po nekaj letih treninga začnejo vaditelji razvijati svoj lastni stil, ki variira v hitrosti in dinamiki. Ki aikido tako postane način življenja in skupaj z dihalnimi vajami tudi odlično zdravilo za vsakdanji stres.

Zaradi duhovne naravnanosti aikida, ki poudarja ohranjanje telesne sproščenosti in stabilnosti ob souporabi in nanašanju na energijo »ki«, postanejo treningi ki aikida zahtevnejši šele na višjih stopnjah, vendar je zaradi umirjenega napredovanja prehod skorajda neopazen. Ki aikido ne pozna tekmovanj, organizirajo le seminarje, na katerih predstavljajo napredna razumevanja energije »ki« z izvajanjem tehnik in aplikacijo znanja v vsakdanje življenje.

Za koga: Namenjen je pacifističnim džentelmenom, ki si ne morejo privoščiti, da bi naokoli hodili z modricami in brez zob. Zaradi neagresivnega pristopa k učenju je borilna veščina primerna tudi za ženske.

Odsvetujemo: Agresivnežem z nizko stopnjo potrpežljivosti in s prevelikim egom.

Citat: »Stopnja mojstra pri aikidu mi osebno pomeni to, da takrat pozabiš vse, kar si se naučil, da se tvoje učenje lahko začne. Povedano drugače, stopnjo mojstra dosežeš, ko si pripravljen na vadbo, ki se šele začenja.«

• Stanislav Kirbiš, Ki Aikido Dojo

trener: Stanislav Kirbiš, vaditelj ki aikida od leta 1970, 3. dan

Nanbudo

Izvor: Japonska

Gospod Ristič, sicer svetovni prvak v nanbudu iz leta 1995 v Španiji, je nekdaj precej mehko veščino izpopolnil v tršo izvedbo. Obdržal je učenje osnov padanja, dihalne vaje in ohranjanje umske stabilnosti, dodal pa vestno urjenje tehnik in borbe. Nanbudo tako sicer ostaja popolnoma zvest svoji osnovi, a za popolnost vključuje elemente mnogih drugih veščin, od ki aikida do kenda, tudi nekatera orožja priljubljenejših veščin. Zvesti vaditelj nanbuda si tako pridobi znanje borilne veščine, ki skorajda nima slabosti in se lahko hitro znajde proti vsakršnemu nasprotniku.

To hkrati omogoča, da se lahko člani kluba Nanbudo po želji prijavljajo na raznovrstna tekmovanja, saj je njihovo znanje izpiljeno tudi v večini kontaktnih borilnih športov.

Treningi nanbuda so primerni za vse starosti in tipe ljudi. Čeprav se morda sliši kot surova veščina, Ristič ne pomni kakršnihkoli poškodb, saj je za začetnike trening minimalno obremenilen in ločen od tekmovalne ekipe. Napredek je temu primerno počasen, vztrajnost pa je bogato poplačana, ko postane nanbudo del tvojega življenja.

Za koga: Namenjen je vsem, ki se nikakor ne morejo odločiti za samo eno borilno veščino in želijo pridobljeno znanje kdaj pa kdaj preizkusiti tudi na svetovnih tekmovanjih.

Odsvetujemo: Samooklicanim Brucem Leejem, ki želijo črni pas doseči v dveh mesecih.

Citat: »Ko sem začel preučevati nanbudo, sem ugotovil, da s tem, ko sem vedel več, pravzaprav vem zelo malo. Zato sem ostal zvest tej veščini, saj mi ponuja več kot le en stil in združuje samo kakovostne elemente drugih znanj. In vem, da mu bom ostal zvest do konca življenja.«

• Ratko Ristič

informacije: 041 785 128

trener: Ratko Ristič, zvezni trener in glavni inštruktor, sihan (6. dan)

Šotokan Karate

Izvor: Okinava

(danes del Japonske)

Šotokan karate je najbolj tradicionalna oblika karateja, ki se drži ideje, kot jo je leta 1916 na Japonskem demonstriral Gičin Funakoši, sicer imenovan za očeta karateja. Na osnovi trdnosti, ki jo označuje beseda šo (bor), se gradi nepremična drža, iz katere se razvije prožne in hitre tehnike. Prav te so izraz namena našega uma in vključujejo blokade, udarce, umike in mete.

Šotokan karate je učinkovita samoobrambna tehnika, ki vas v trenutkih, ko bo za diplomatske poti že prepozno, ne bo pustila na cedilu. Vendar pa je učenje dolgotrajno, zato je za napredovanje potrebno veliko potrpežljivosti in prilagajanja. Kot pri vseh aktivnejših borilnih veščinah sta seveda tudi pri šotokan karateju ključnega pomena vzdržljivost in fizična moč, vendar pa sami treningi niso zahtevni. Pri učitelju Takašiju se v tej veščini uspešno urijo tudi starejši entuziasti. Najstarejši med njimi šteje celih 70 let. Nič čudnega, saj vadba karateja gradi moč, prinaša veselje in v človeku ustvarja miroljuben um.

Za koga: Namenjen predvsem zrelim ljudem, ki zahtevajo od borilne veščine več kot le hiter napredek in agresivne boje. Šotokan karate zahteva disciplino, vztrajnost in samorazvijanje.

Odsvetujemo: Tistim, ki bi radi nekoga premlatili že po dveh urah treninga.

Citat: »Karate lahko treniraš vse življenje in kjerkoli, saj zanj ne potrebuješ posebnega prostora. Nikoli ga ne primerjam z drugimi veščinami, ker imajo vse svoje prednosti in slabosti. Je pa res, da ti karate krepi telo in duha, občutek pa je fantastičen.«

• Takaši Tokuhisa

informacije: 041 742 693

trener: Takaši Tokuhisa, vaditelj šotokan karateja že 40 let, 6. dan

Capoeira

• Izvor: Brazilija

Treningi so kondicijsko sicer zahtevnejši, a jo lahko trenirajo vsi, saj se telo v capoeiri izraža na sebi primeren in dopustljiv način. Tisti, ki boste vztrajali, ste na dobri poti do lepšega telesa in živalske vzdržljivosti.

Še to – po sprejemu v skupino boste prejeli vzdevek, ki najbolje izraža vaše značilnosti. Trener Ubaldo je zato Alegria, kar pomeni veselje. Zanimiv bonus, ki ga ne boste deležni pri nobeni drugi veščini.

Za koga: Namenjena energičnim mladcem s posluhom za ples, ki nimajo dovolj discipline za stroge borilne veščine in bi zato raje poskusili nekaj, kar je hkrati šport in zabava.

Odsvetujemo: Mevžam, ki že od najstniških let tarnajo o namišljenih bolečinah v sklepih.

Citat: »Capoeira je svoboda telesa in duha, daje mi voljo do življenja. Z njo se počutim odprtega, prečiščenega, lahkega in začutim notranjo toploto. To je veščina, pri kateri energijo ustvarja skupina, zato se tu vzpostavlja tudi stik z različnimi ljudmi.«

• Ubaldo Dos Santos

informacije: 041 415 342 (Anina)

trener: Ubaldo Dos Santos, Alegria, profesor

Taekwondo

Izvor: Koreja

Leta 1950 je general Čoi Hong Hi združil vse korejske borilne stile v eno veščino in rodil se je taekwondo, ena najbolj impulzivnih in neposredno učinkovitih borbenih tehnik. Samo ime sicer pomeni »pot rok in nog«, kar je sicer popolnoma pravilen opis, saj je veščina najbolj poznana po udarcih v skoku in krožnih nožnih tehnikah, vendar se učenci taekwondoja prav tako naučijo bojevati z rokami od blizu, raznovrstnih metov in zaklepov sklepov.

Čeprav gre za precej mlado veščino, se taekwondo ne odmika od razumevanja človeške psihologije v korelaciji z anatomijo. Ljudje ga sicer največkrat sprejemajo bolj kot borilni šport, toda razumevanje lastnega telesa je ključnega pomena, da se učenci med izvajanjem tehnik ne poškodujejo. Še več, zaradi drila pravilnega položaja nog med izvajanjem udarcev ne trpijo niti kolena niti hrbet in tisti, ki že imajo težave s sklepi, bodo s treningom taekwondoja že po nekaj mesecih lahko opazili zmanjšanje bolečin.

Treningi za tekmovanja so lahko fizično izredno zahtevni, vendar si vaditelji s treniranjem postopoma izboljšujejo kondicijo, krepijo fizično moč in gradijo odpornejše telo.

Za koga: Namenjena tistim, ki želijo hitro napredovati, se naučiti učinkovite tehnike ter pridobiti tekmovalnost in zavidljivo postavo.

Odsvetujemo: Tistim, ki verjamejo, da lahko tudi najhujše konflikte reši dovolj litrov piva in risanje sončkov na pločnike pred ambasadami.

Citat: »Ko mi je prijatelj predstavil taekwondo, sem se v veščino takoj zaljubil, predvsem zato, ker je tako zelo dinamična in aktivna. Z njo sem na rednih nastopih in tekmovanjih pridobil tudi številne prijatelje po vsem svetu – to pa je seveda vredno še toliko več.«

• Tomaž Barada

informacije: www.tomaz-barada.com

trener: Tomaž Barada, aktualni svetovni prvak v taekwondoju in kick-boxingu, 4. dan

Eksotične alternative

• Sumo

Posebnost: Dva težkokategornika v zanimivih tangicah se zapodita drug v drugega v okroglem ringu. Prvi, ki prestopi označeno mejo ali pa se dotakne tal ringa kakorkoli drugače kot z nogami, izgubi. Pravil je malo, toda nadomestita jih začetni ritualni in ceremonialni protokol. Sumo je namreč japonski narodni simbol.

Pri nas: Povprašate lahko pri društvu Sokol na www.sokol-si.com.

• Kendo

Posebnost: Kendo pomeni »pot meča« in uči premike napada in obrambe z meči (šinai), medtem ko sta vaditelja oblečena v opremo, ki zaščiti njuni glavi, zapestja in družinske dragulje. Kendo se ne trenira kot veščina za uničevanje nasprotnikov, ampak kot način gradnje lastnega značaja.

Pri nas: Slovenska kendo zveza se predstavlja na www.kenzs.org, na voljo pa je tudi nekaj manjših klubov.

• Nindžucu

Posebnost: Nindže kot vsestranski bojevniki in morilci niso mogli izbirati okolja, v katerem so delovali, zato tudi del treningov poteka v naravi v različnih (tudi vremenskih) okoliščinah. Zaradi vadbe z mnogimi orožji (noži, loki, nunčaki ...) in učenja tihega gibanja vse skupaj deluje izredno militantno.

Pri nas: Najbolj boste zadovoljni, če se boste pozanimali pri Bujinkan Ninpo Dojo Slovenija, kjer z nevsakdanjimi pristopi učijo tudi elemente budo nindžuca.

• Krav maga

Posebnost: Leta 1948 je izraelska vlada prosila Slovaka Imija, sicer cestnega bojevnika, ki je po ulicah Bratislave mikastil fašistične težake, naj izdela učinkovito obrambno in napadalno veščino. Tako je nastala krav maga, preživetveni mehanizem, ki ima samo eno pravilo: uporabljaj vse! Treningi moči, hitrosti in vzdržljivosti se nanašajo na tehnike, ki se prilagodijo nasprotniku in njegovi oborožitvi.

Pri nas: Treningov ni, lahko si jih ogledate na videu v filmu »Dovolj mi je« z Jennifer Lopez. Vroče!

• Kung fu praying mantis

Posebnost: Stil kung fuja, ki oponaša bogomoljko, majhen insekt, v katerem je duhovnik, začetnik te veščine, videl bitje s trdnim duhom, neverjetnim občutkom za ravnotežje in divjo osredotočenostjo. Gre za uničujočo borilno veščino, ki je obenem tako duhovno prepredena, da je bila namenjena le višjim stopnjam v templju. Favorizira nizke brce, blokade in udarce z uporabo več udov hkrati.

Pri nas: Slovenci nimamo niti časa niti inklinacije, da bi svoje življenje lahko posvetili oponašanju bogomoljke. Lahko pa se lotite wing chun kung fuja: za lokacije klubov pretipajte www.kungfu-slovenija.com.

TEKST: Darjo Hrib

ILUSTRACIJE: Goya

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ