5. 6. 2008, 19:21 | Vir: Playboy

V rollsu vas vozijo, bentleyja voziš sam!

Rick Guest

Aha … Če na vrhu impozantnega, skoraj povsem ravnega in geometrijsko pravokotnega motornega hladilnika ni krilate Emily, avtomobil pa je čisto podoben rolls-royceu, potem je to zagotovo bentley.

Walter Owen iz družine Bentley bi si ob takšnih ugotovitvah lastnoročno iztaknil oči. Možakar se je kot oficir kalil v prvi svetovni vojni in med njo razvil odličen letalski motor za vojaške namene. Z mirom se je pokazal njegov pravi talent: najel je delavnico in začel izdelovati avtomobile. V tistih časih to niti ni bilo tako nenavadno ali zahtevno, težko pa je bilo uspeti. Toda Walter je zadevo peljal v pravo smer in do leta 1930 suvereno obvladoval trg avtomobilov.

No, z gospodarsko krizo okoli leta 1931 postane zgodba bolj žalostna, vendar je ime Bentley kljub temu ostalo vse do danes povezano s prestižnimi športnimi avtomobili.

Hočete ob konjaku in cigari po večerji narediti vtis? Potem pogovor napeljite na prestižne avtomobile, nato na britanske prestižne avtomobile in na koncu na rolls-roycea in bentleyja. Nekaj časa pustite, da teče debata o razliki med obema, potem pa v pravem trenutku posezite vmes: »Moji gospodje, v rollsu lastnik sedi zadaj in vozi voznik. Bentleyja vozi lastnik sam!«

Če bi tak bentley zašel čez lužo, bi ga najbrž res kupil kak tip iz serije »gangsta rapper«, morda tudi Madonna ali Michael Jackson. V Evropi najbrž tako tipičnega kupca ni. Toda ne pozabite, da je Velika Britanija še vedno vesolje zase, da se tam svet vrti okrog plemstva, ki pri nas nastopa v Lady, in da se temu plemstvu poda prav poseben način življenja. In zapravljanja denarja. »Sir« ali »Mylord« se zjutraj po na pol prebranem Timesu odpravi na zadnji sedež rollsa, mladi plemič pa po burni noči ob istem času na dvorišče pridrvi za volanskim obročem bentleyja.

Tri astrološka znamenja, ki so najbolj poštena

Lahko je tudi rumen in lahko je continental T. Kar najbrž niti ni toliko pomembno. Verjetno sploh ne ve, kaj natančno vozi, jasno mu je le, da mora vzdrževati raven, ki mu jo narekuje družinski status.

Nemški, morda še raje švicarski premožnež se bo zadeve lotil iz povsem drugega konca. Šele ko bo iz neznanega razloga odklonil vse izdelke »Made in Germany« in ko tudi Ferrari ne bo pravi, se bo lotil tehničnih podrobnosti. Zadeva, ki jo vidite na fotografijah, je te dni vredna okrog 450.000 evrov, ampak cena se pri takšnem avtomobilu lahko tudi krepko spremeni. Beri: poveča.

Nemec bo natančno ovrednotil vso tehniko in imidž – od 440 konjskih moči v starem osemvaljniku do 3000 evrov vrednega volanskega obroča, izdelanega povsem ročno. Švicar je tu bolj podoben Arabcu z naftnim vrelcem: tehta zgolj imidž. Cena ni pomembna, važno je le, da bo bentley v njegovi garaži nekaj posebnega. Ker če bo nekaj posebnega tam, bo brez dvoma še bolj poseben na ulici.

No, morda pa ta bentley, kot večina drugih njegovih igračk, do ulice sploh ne bo prišel. Povsem trezno je namreč težko odšteti tolikšne denarce za (ta) avtomobil. Motor po zasnovi sega v avtomobilsko pradavnino, saj ima med vrstama valjev sredinsko nameščeno odmično gred in pogon ventilov prek počasnih dročnikov. Okrog dve in pol toni težko zverino rešujejo velika prostornina, turbinski polnilnik, sodobna elektronika za nadzor delovanja in pogon na zadnji kolesi. Zato je bentleyje vendarle prijetno voziti.

Ampak continental T ni čisto navaden bentley. Mladi lord je morda do njega prišel po ceniku. Če ima sosed bentleyja azure, se pravi kabriolet, je moral on zlesti še više. Kaže, da mu samo Connollyjevo usnje in Chopardova ura nista dovolj.

Ker ne BMW ne Volkswagen nista imela prstov vmes, v njem ne bo televizorja. Skrajšana karoserija, ozaljšana z imenom Mulliner (stari londonski kovač, ki se je one dni šel tudi prestižnega avtomobilskega karoserista), rahlo več nadtlaka v turbinskem polnilniku, trše podvozje (stabilizatorja in blažilniki), štirje dimniki, večje reže v prednjem odbijaču in dve dodatni reži za odvod zraka iz motornega dela na zadnjem delu prednjih blatnikov so očitno dovolj za želeni in zahtevani prirastek k prestižu. In ceni.

Če lord živi s klasiko, bo brez dvoma znal ceniti še ročno sešito usnje na sedežih, Bentleyjev krilati znak na vzglavnikih, krožno zbrušen aluminij na armaturni plošči in velik rdeč gumb sredi merilnikov. S ključem kontakt, z gumbom zagon stroja. Bruuuum. Motorni litri se s 700 vrtljaji v minuti suvereno in globoko oglašajo iz zadnjega dela. Kovinski klik s filigransko obdelano prestavno ročico samodejnega menjalnika, plin in - gremo. Vztrajen voznik naj bi prvih 100 kilometrov na uro dosegel že po slabih šestih sekundah in na koncu dirjal z 270 kilometri na uro.

Rumena? Čudovita barva! Tudi za bentley. Torej Angleži le niso tako togi, kot se morda zdi. Tudi če pri bentleyju vztrajajo z desetletja staro karoserijo, ki vetrovnika ni videla od znotraj, in tudi če sta na tem continentalu zunanji ogledali audijevi.

No, in? Hm ... Takšnega vprašanja zagotovo ne bi postavili, če bi živeli z lordsko denarnico. In z lordskim statusom. Tam se stvari lotevajo čisto drugače. Recimo z bentleyjem continental T pred vilo sredi ogromnega, skrbno urejenega posestva.