11. 5. 2020, 15:54 | Vir: STA

V UKC Ljubljana si bodo prizadevali čim prej vzpostaviti običajno delo in nadoknaditi zamude

profimedia

Potem ko je bilo delo zaposlenih v osrednji slovenski zdravstveni ustanovi, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, od marca predvsem podrejeno reševanju posledic epidemije novega koronavirusa, se zdaj počasi vračajo v običajen ritem. V UKC bodo skušali čim prej nadomestiti zamude pri obravnavi bolnikov, ki so nastale zaradi krize.

"Z umirjanjem epidemije v Sloveniji smo začeli postopno intenzivirati vse zdravstvene dejavnosti. Petkov odlok nalaga izvajalcem, da začnejo izvajati vse zdravstvene storitve, ki niso nujne. V skladu s tem skušamo povečevati naše aktivnosti," je danes pojasnil generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar.

Med krizo je bila zaprta ortopedska klinika, ki so jo namenili zdravljenju bolnikov s covidom-19, zdaj pa spet deluje.

"Operacije se izvajajo v štirih operacijskih dvoranah. Če bo epidemiološka slika ustrezna, bomo tam že v naslednjih tednih začeli dodatni program, s katerim bomo skušali zagotavljati vzdržnost, tudi čakalnih vrst," je pojasnil prvi mož UKC.

Opozoril pa je tudi, da bodo bolniki dobili nove datume za ambulantne posege in da stari ne veljajo več, ter da so paciente že začeli obveščati.

Ker so se v UKC Ljubljana v zadnjih tednih posvečali predvsem boju s koronavirusom, je prišlo do zastojev tudi na drugih področjih, opravljeni program je precej manjši.

"Marsikje so še posledice covida-19 in postopoma zaganjamo programe. V marcu smo sicer naredili približno 37.000 ambulantnih pregledov, kar je izredno malo. Aprila smo to že povečevali, v prvem tednu maja pa smo že na polovici tega, kar smo dosegli v aprilu," je stopnjevanje aktivnosti pojasnil direktor.

"Kdaj bomo odpravili vse za nazaj, je težko napovedati. Dnevno spremljamo epidemiološko situacijo, koliko je novo okuženih in sprejetih. Videli bomo, kaj bo v naslednjih dneh," pravi Poklukar. V marcu so naredili le med 30 in 40 odstotkov predvidenega programa v ambulantah.

"Marca je bilo v najhujših dneh na delovnem mestu približno 3600 zaposlenih. V petek pa približno 5200," je razliko med številom tistih, ki so delali med krizo in zdaj, ko se stvari normalizirajo, podal Poklukar.

Zato, da bi v najkrajšem možnem času nadomestili zamujeno, zdaj marsikje delajo več. To pa prinaša dodatne stroške, kot so nadure zdravnikov in zagotavljanje zaščitne opreme, pravi Poklukar. V številnih enotah bodo zato začeli kalkulacijo novih stroškov, ki bodo nastali zaradi novih varnostnih ukrepov.

Najbolj gladko bo za zdaj potekalo delo na področjih pediatrije, ginekologije in infektologije, kjer ni čakalnih vrst. "Kar se tiče ostalih dejavnostih, dermatološka klinika še ne deluje kot oddelek, 1. junija bo predvidoma v enakem obsegu kot pred epidemijo. Infekcijske klinike imamo začasno na drugem naslovu, iščemo številne rešitve, praktično za vsako področje posebej," pojasnjuje Poklukar. Še poseben izziv pa bo stomatologija, saj bodo v zobozdravstveni dejavnosti veljali še posebej strogi varnostni ukrepi za zdravnike.

Na UKC pa so danes predstavili tudi delovanje programa presaditev organov z času epidemije. Ta ni imela neposrednih posledic na število opravljenih presaditev. Kot so pojasnili Poklukar, Ivan Kneževič in Andrej Gadžijev iz Slovenija-Transplata, so v tem času lahko opravili tudi nekaj zahtevnejših presaditev, ko bi morali pacienti na primerne organe sicer čakati zelo dolgo, zdaj pa so jim v sklopu evropskega sodelovanja pri transplantacijah organov lahko pomagali.

V zadnjem mesecu so tako v UKC Ljubljana opravili 21 posegov, povprečje je sicer med 10 in 12 na mesec. Poudarili so tudi, da sta med 1500 transplantiranci v Sloveniji za covidom-19 zbolela le dva, oba so uspešno pozdravili. V UKC so poudarili dobro sodelovanje s Slovenija-Transplantom in dodali, da je Slovenija po številu opravljenih posegov že v običajnem času, med krizo pa še posebej, v svetovnem vrhu.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord