V volčjem tropu v ljubljanskem živalskem vrtu dočakali mladičke

Dominantna temnejša volkulja Freya je v brlogu, ki ga je izkopala pod hrastom na sredini ograde, mladiče skotila 7. aprila. Isa je mladiče 24. aprila skotila v brlogu, ki so ga zanjo pripravili sodelavci v živalskem vrtu, kmalu zatem pa jih je preselila v Freyin brlog, iz katerega že kukajo starejši mladiči.

Volkulji dojita mladiče izmenično, celo mladiče, ki so od druge. Starejši že počasi pokušajo meso. Pri hranjenju vlada hierarhija in vsak mora počakati, da pride na vrsto. Volkovi hrano pogoltnejo in jo na drugem mestu kmalu izbljuvajo. Tako prinesejo obrok drugim članom tropa, zlasti samicam v brlogih in mladičem, ki za grižljaje prosijo z lizanjem odraslih po gobčku.

Ker bo zdajšnje domovanje pretesno za vse, v živalskem vrtu načrtujejo novo veliko ogrado v zgornjem gozdnem delu Rožnika. Mladiči bodo v tropu ostali vsaj leto in pol, nato pa se bodo v živalskem vrtu odločili, kateri bodo ostali in kateri bodo šli v druge živalske vrtove.

Volkovi v Ljubljani pripadajo kanadski podvrsti canis lupus occidentalis, ki je ena največjih podvrst volkov. Volkovi iz te podvrste živijo v večjih tropih kot volkovi v Sloveniji, saj je večji tudi njihov plen. Med drugim lovijo bizone, lose in severne jelene. Njihov trop lahko šteje celo več kot 30 volkov.

Trop ima lahko v ugodnih razmerah v naravi več kot eno leglo mladičev, katerih oče pa je vedno vodilni volk. Če vodilna samica pogine, lahko dojenje prevzame druga, čeprav ni imela svojih mladičev, saj imajo zelo razvit starševski nagon. Tudi v primeru več hkratnih legel se lahko samici izmenjujeta in dojita vse mladiče. Nekateri mladiči ostajajo v tropu, drugi pa ga zapustijo med prvim in tretjim letom starosti.

Kožuh kanadskih volkov je lahko tako pri samcih kot samicah svetlo ali temno obarvan. Črni volkovi se najpogosteje pojavljajo v gozdnih območjih Severne Amerike, kjer je črnih kar 62 odstotkov volkov.

Črno obarvani so barvna različica volkov, ki ni nastala v naravi, ampak z mutacijo pri domačih psih preko umetne selekcije, ki jo je izvajal človek. V zadnjih tisoč letih so se psi večkrat križali z volkovi in tako se je prenesla tudi ta mutacija. To je tudi edina do zdaj znana mutacija pri živalih, ki je nastala kot posledica človekove umetne selekcije in se je prenesla ter uveljavila v populacijah v naravi, so še zapisali v živalskem vrtu.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ