Vlada za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo

"Kot ministrica, pristojna za področje invalidov, sem izredno vesela, da se je vlada odločila pobudo podpreti. Gre za zelo pomembno odločitev," je dejala Klampferjeva in opozorila, da je za uporabnike znakovnega jezika to "materni jezik in njihov osnovni in edini jezik za sporazumevanje".

Gre tudi za simbolni pomen

"Sporazumevanje in jezik ter pravica do njihove uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Brez komunikacije se posameznik v družbi ne more polno udejanjiti," je še opozorila ministrica.

"Menim, da gre pri tem dejanju tudi za močen simbolni pomen, da vlada s tem daje sporočilo, da spoštuje človekove pravice in pravice manjšin. Po tem, koliko pravic imajo invalidi, se namreč meri razvitost družbe," je izpostavila Klampferjeva.

Pojasnila je, da je slovenski znakovni jezik avtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji in je popolnoma neodvisen od slovenščine. Uvršča se med jezike manjšin v Sloveniji, do zdaj pa še ne uživa ustavnega varstva in je kot materni jezik gluhih v neenakovrednem položaju. "Je tudi znak slovenske in kulturološke pripadnosti socialnega povezovanja in s tem identifikacije jezikovne manjšine," je bila na novinarski konferenci po seji vlade jasna ministrica. Njene besede je sicer simultano v znakovni jezik prenesla tolmačka. Pa tudi sicer je tolmačenje novinarskih konferenc po seji vlade v znakovni jezik stalna praksa.

Uporabnikom ustavnopravne podlage za ukrepe

Z vpisom slovenskega znakovnega jezika v ustavo bi njegovim uporabnikom zagotovili ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerimi jim bo dejansko omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa tudi Konvencija o pravicah invalidov, je po današnji seji tvitnila vlada.

Z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo se pričakuje, da država prizna slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov tega jezika, da je zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija ta jezik, ter da položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja poseben zakon.

Gre sicer za pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, v kateri so prepričani, da bi s tem med drugim rešili marsikatero zagato v izobraževanju in zaposlovanju gluhih in naglušnih. Ministrstvo za delo pa je pripravilo gradivo in ga medresorsko uskladilo, je dejala Klampferjeva.

Tudi gluhi otroci se bodo učili v svojem jeziku

Vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo bi po besedah predstavnikov zveze med drugim omogočil tudi gluhim otrokom, da se učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika jim namreč daje možnost tolmača v omejenem obsegu, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika.

Tudi ministrica je danes pojasnila, da je vpis znakovnega jezika v ustavo podlaga za ustrezen razvoj znakovnega jezika in njegovo ustrezno mesto v izobraževalnem procesu. Ministrica je namreč potrdila, da razmišljajo tudi o spremembi omenjenega zakona.

V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.

Slovenija bo sicer, če bo do tega prišlo, peta država EU, ki bo imela pravico do uporabe znakovnega jezika zapisano v ustavi. To so doslej storile Avstrija, Finska, Madžarska in Portugalska, je še dejala ministrica.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ