Vrh EU in Afriške unije v senci trgovine z ljudmi v Libiji

V EU izpostavljajo skupne interese in tesno povezanost obeh celin: "Vse, kar se zgodi v Afriki, ima neposreden vpliv na Evropo, pa naj gre za varnost, migracije ali gospodarstvo."

V Bruslju poudarjajo, da je to leto odločilno za odnose med EU in Afriko, saj mineva deset let od sprejetja skupne strategije, ko je treba prevetriti strateške prioritete glede gospodarskega sodelovanja, varnosti in migracij.

Evropa, ki jo z Afriko veže tudi kolonialna preteklost, za vpliv na celini tekmuje s Kitajsko, Japonsko, zalivskimi državami in Indijo.

Vlaganje v mlade za vzdržno prihodnost, kot se glasi geslo vrha, je pomembno za 60 odstotkov Afričanov, mlajših od 25 let, pa tudi za EU, ki ne želi, da bi obupani Afričani množično odhajali s trebuhom za kruhom na staro celino.

Demografski izziv je ogromen, saj naj bi se prebivalstvo Afrike do leta 2050 podvojilo na okoli 2,4 milijarde.

Srečanju voditeljev 28 članic EU in 55 članic AU bosta sopredsedovala predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsedujoči AU, gvinejski predsednik Alpha Conde, udeležili pa se ga bodo predstavniki vseh članic obeh unij.

Francijo bo na primer zastopal predsednik Emmanuel Macron, ki danes začenja tudi svojo prvo afriško turnejo, Nemčijo kanclerka Angela Merkel, Slovenijo pa državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar.

Evropa je največja trgovinska partnerica Afrike in največja tuja vlagateljica - leta 2015 so podjetja iz EU v Afriko vložila 32 milijard evrov, kar je približno tretjina vseh neposrednih tujih naložb.

EU in njene članice so največje donatorice razvojne pomoči - lani so zagotovile 21 milijard evrov. Evropski sklad za trajnostni razvoj naj bi spodbudil za 44 milijard evrov naložb.

Poleg tega je po afriški celini nameščenih sedem civilnih in vojaških misij in operacij EU: po dve v Somaliji in Maliju, v Nigru, Srednjeafriški republiki in Libiji.

Na vrh meče senco trgovina z ljudmi v Libiji, o kateri je pred dvema tednoma poročala ameriška televizija CNN. Borci za človekove pravice sicer trdijo, da so bile te kršitve znane že prej.

"Leta smo beležili, kako so begunci in migranti, ki so obtičali v Libiji, izpostavljeni prisilnemu pridržanju, mučenju, ubijanju, posiljevanju, izsiljevanju in izkoriščanju," so pred vrhom izpostavili v Amnesty International (AI).

Članicam EU, zlasti Italiji, v AI očitajo, da so s financiranjem in opremljanjem libijskih oblasti, ki so odgovorne za resne kršitve človekovih pravic beguncev in migrantov, postale sostorilke.

Evropski in afriški voditelji morajo drug od drugega terjati odgovornost in zavrniti partnerstvo s kršitelji človekovih pravic, voditelji članic AU pa morajo pritisniti na EU, naj odpre več varnih in zakonitih poti za begunce in migrante, pozivajo v AI pred vrhom.