Vsaka žrtev nasilnega kaznivega dejanja lahko uveljavlja odškodnino

Posebej zaščitene oziroma ranljive skupine žrtev, ki lahko uveljavljajo pravico do odškodnine že takoj po naznanitvi kaznivega dejanja, so invalidi, otroci in žrtve nasilja v družini ter žrtve spolnega nasilja. Enako velja za žrtve nasilnih naklepnih kaznivih dejanj v primerih, ko storilec ni znan ali ga ni mogoče preganjati. Takšne pravice imajo tudi žrtve, ki so državljani drugih držav članic EU in so utrpeli nasilje na ozemlju Slovenije, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za pravosodje.

Rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine je za omenjene primere šest mesecev od storitve kaznivega dejanja.

Kot so še opozorili na ministrstvu, pa morajo žrtve v primerih, ko je storilec kaznivega dejanja znan, vložiti premoženjsko-pravni zahtevek oziroma odškodninsko tožbo v pravdni zadevi. Ker velja načelo, da mora škodo neposredno povrniti storilec, so prosilci državne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj praviloma dolžni uveljavljati tudi prisilna sredstva za izterjavo.

Rok za vložitev zahteve, ko je mogoče neposredno od storilca zahtevati povrnitev škode, je tri mesece od prejema podatkov o neuspeli izvršbi.

Kot so še opozorili, je uveljavljanje odškodnine možno le v primerih, ko gre za nasilno kaznivo dejanje ali uporabo sile.

O svojih stiskah se lahko žrtve kateregakoli kaznivega dejanja pogovorijo tudi s socialnim delavcem pristojnega centra za socialno delo ali s predstavniki nevladnih organizacij, ki nudijo podporo žrtvam določenih kaznivih dejanj. Žrtve se lahko tako med drugim obrnejo tudi na Društvo SOS, Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo ženska svetovalnica, Društvo Ključ in Združenje proti spolnemu zlorabljanju.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ