1. 2. 2021, 18:39 | Vir: STA
Zagotovo bi se cepilo 84 odstotkov zdravnikov, pri ostalem zdravstvenem osebju pa le polovica
Verjetno ali zagotovo bi se v tem trenutku cepilo 84 odstotkov zdravnikov, sledijo jim študenti medicine z 82 odstotki in študenti drugih smeri, povezanih z zdravstvom, z 61 odstotki. Pri ostalem zdravstvenemu osebju bi se cepila le polovica, je pokazala anketa mariborskih študentov medicine in Sledilnika za covid-19.
Kot so sporočili iz Sledilnika za covid-19, je konec decembra anketa Valicona pokazala, da se le polovica vprašanih namerava verjetno ali zagotovo cepiti proti koronavirusu. Vzporedno so študenti medicine Univerze v Mariboru in Sledilnika za covid-19 s pomočjo družabnih omrežij in drugih medijev izvedli tudi večjo anketo.
V anketi, ki je potekala vzporedno in je bila še dodatno razširjena, je odgovorilo 12.042 oseb, med njimi tudi 2068 z zdravstvenim poklicem. Največje zanimanje za cepljenje so izrazili zdravniki, in sicer jih je 770 oz. 84 odstotkov odgovorilo, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili. Sledijo jim študenti medicine (82 odstotkov) in študenti drugih smeri, povezanih z delom v zdravstvu (61 odstotkov), medtem ko je pri drugem osebju, zaposlenem v zdravstvu (medicinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalci, fizioterapevti, farmacevti in psihologi) namero po cepljenju izrazila le polovica vprašanih.
Razlike med zdravstvenimi poklici so se pokazale tudi pri drugih dejavnikih. Zdravniki so se v preteklosti v večjem deležu redno cepili proti gripi. Med njimi jih tudi več zaupa strokovnim člankom in rezultatom raziskav ter Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ter Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), manj zdravnikov pa zaupa alternativnim razlagam na družabnih omrežjih ter informacijam prijateljev in znancev, ki niso zaposleni v zdravstvu, so zapisali.
V primerjavi z drugimi delavci v zdravstvu več zdravnikov verjame v varnost in učinkovitost cepiva. Namera o cepljenju je povezana tudi z demografskimi spremenljivkami, in sicer se cepiti namerava več moških in več starejših.
Zdravstveni delavci, ki so cepljenju naklonjeni, so izpostavili pomen preproste razlage delovanja cepiva, promocijo znanosti in pomen izobraževanja. Tisti, ki se ne bi cepili, pa so izpostavili pomisleke zaradi kratkega časa preizkušanja cepiva in druge zadržke. Tovrstni izsledki so lahko koristni tudi pri identificiranju zadržkov pred cepljenju z namenom izboljšanja komunikacije in informiranja, so še dodali v Sledilniku za covid-19.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
