Zaradi posledic pandemije v revščino pahnjenih dodatnih 150 milijonov otrok na svetu

Večdimenzionalna analiza revščine uporablja podatke več kot 70 držav o dostopu do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, nastanitve, prehrane, sanitarij in vode. Poudarja, da je bilo pred pandemijo v analiziranih državah približno 45 % otrok hudo prikrajšanih za vsaj eno od teh osnovnih potreb.

Čeprav analiza že kaže tragično stanje, UNICEF opozarja, da se bodo razmere v prihodnjih mesecih najverjetneje še poslabšale. Save the Children in UNICEF bosta še naprej skrbno spremljala spreminjajoče razmere in sodelovala z vladami ter civilno družbo pri iskanju rešitev.

»COVID-19 in omejevalni ukrepi za preprečevanje nadaljnjega širjenja virusa so milijone otrok potisnili globlje v revščino,« je dejala Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a. »Družine, ki so si prizadevale izstopiti iz primeža revščine, so bile potisnjene nazaj vanjo, spet druge doživljajo pomanjkanje kot še nikoli prej. Najbolj zaskrbljujoče je, da smo glede na razmere bližje začetku te krize kot njenemu koncu.«

Poročilo poudarja, da revščino otrok opredeljuje več dejavnikov kot zgolj denarna vrednost. Čeprav so kazalniki revščine, kot je dohodek gospodinjstva, pomembni, le delno ponazorijo stisko otrok, ki živijo v revščini. Da bi razumeli celoten obseg revščine otrok, je treba neposredno analizirati vse potencialne dejavnike prikrajšanosti. To opozarja tudi na potrebo po izvajanju medresorskih politik, ki se ukvarjajo z zdravjem, izobraževanjem, prehrano, vodo in sanitarijami ter pomanjkanjem nastanitev za odpravo večdimenzionalne revščine.

Socialna zaščita, vključujoča fiskalna politika, vlaganja v socialne storitve ter zaposlovanje in ukrepi s področja trga dela za podporo družinam so ključnega pomena za reševanje otroka iz revščine in preprečevanje nadaljnjega pomanjkanja, poleg tega pa tudi izboljšanje dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe; zagotavljanje učnih pripomočkov ter tehnologije, potrebne za nadaljevanje izobraževanja na daljavo; spodbujanje družini prijaznih ukrepov.

»Pandemija je že povzročila največjo globalno krizo izobraževanja v zgodovini, naraščanje revščine pa bo najbolj ogroženim otrokom in družinam močno otežilo nadomeščanje izgubljenega,« je povedala Inger Ashing, izvršna direktorica Save the Children. »Otroci, ki niso vključeni v izobraževanje, so pogosteje prisiljeni v otroško delo ali predčasne poroke in v prihodnosti bolj verjetno ujeti v začarani krog revščine. Ne smemo dopustiti, da bi celotna generacija otrok postala žrtev pandemije. Vlade in mednarodna skupnost morajo pospešiti ukrepe za blažitev posledic.«

Poročilo ugotavlja, da v revščini živi več otrok kot pred pandemijo, pa tudi, da se je revščina med revnimi dodatno poglobila. Nekateri otroci lahko trpijo zaradi ene ali več dimenzij prikrajšanosti, drugi pa jih sploh ne doživljajo, zato se lahko na podlagi povprečnega števila dimenzij prikrajšanosti na otroka oceni, kako revni so otroci. Pred pandemijo je bilo povprečno število dimenzij prikrajšanosti na otroka približno 0,7, dandanes pa ocene kažejo na 15-odstoten porast in sicer na 0,85.

»Ukrepati moramo zdaj, da preprečimo, da bi bilo še več otrok prikrajšanih za osnovne življenjske potrebe, kot so šolanje, zdravstvena oskrba, prehrana, voda in namestitev,« poudarja Forova. »Vlade morajo dati prednost najbolj marginaliziranim otrokom in njihovim družinam s krepitvijo sistemov socialne zaščite, vključno s finančnimi transferji in otroškimi dodatki, možnostmi učenja na daljavo, zdravstvenimi storitvami in šolsko prehrano. Vzpostavitev teh ključnih naložb lahko državam pomaga, da se bolje pripravijo na prihodnje šoke in krizne razmere.«

 

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ