Zavod za transfuzijsko medicino: Dovolj nevtralizacijskih protiteles le v tretjini odvzetih plazem

Po okužbi z novim koronavirusom nastanejo protitelesa proti različnim delom virusa - proti lipidni ovojnici, membranskim proteinom, nukleokapsidiom, koničastemu glikoproteinu. Za odstranitev virusa pa so najpomembnejša t. i. nevtralizacijska protitelesa. Po podatkih tujih študij je koncentracija nevtralizacijskih protiteles v prvih sedmih do desetih dneh po nastanku simptomov nizka, nato pa se naslednje dva do tri tedne povečuje.

Pri prebolevnikih covida-19 začne koncentracija protiteles večinoma upadati že po treh do štirih mesecih po koncu bolezni. Vse študije so usmerjene tudi v ugotavljanje časa trajanja prisotnosti nevtralizacijskih protiteles, kot tudi vrste odziva imunskega sistema posameznika, ki pa je zelo individualen.

Na zavodu za transfuzijsko medicino zbirajo plazmo prebolevnikov covida-19 od julija lani. Da bi s to plazmo zdravili covidne bolnike, pa plazmo dodatno testirajo. Najprej s presejalnim testom določijo prisotnost protiteles na novi koronavirus. V primeru prisotnosti višje koncentracije protiteles še dodatno testirajo plazmo, da določijo nevtralizacijska protitelesa.

Tako so do sredine februarja odvzeli plazmo ali pa polno kri pri 1800 prebolevnikih. V več kot 88 odstotkih so ugotovili prisotnost protiteles na novi koronavirus. Nato so izbrali plazme z višjo koncentracijo protiteles in pri njih dodatno določili prisotnost nevtralizacijskih protiteles.

Tako so ugotovili, da približno tretjina plazem ne vsebuje nevtralizacijskih protiteles, ki so pomembna za obvladovanje okužbe in zdravljenje s plazmo, ena tretjina pa ima prenizko koncentracijo teh protiteles, da bi jo uporabili za zdravljenje covidnih bolnikov.

Tako je le tretjina plazem primernih za zdravljenje covidnih bolnikov

Najvišja koncentracija nevtalizacijskih protiteles je bila šestnajstkratnik minimalno določene za zdravljenje.

Na zavodu so tudi ugotovili, da imajo višje koncentracije protiteles prebolevniki, ki so imeli prisotne izrazitejše znake bolezni ter so darovali plazmo v obdobju od štirih do šestih tednov od začetka bolezni.

"Imunski odziv pri covidu-19 je nepredvidljiv, zato je za kakršnekoli zaključke v povezavi s protitelesi in zaščito preuranjeno. Prav zato so vsi napori usmerjeni v spremljanje gibanja protiteles in njihove vloge pri zaščiti pred boleznijo," so navedli v zavodu.

Do zdaj so za zdravljenje covidnih bolnikov izdali 190 enot prebolevniške plazme

Dosedanje študije zdravljenja pa kažejo, da je zdravljenje učinkovitejše, če se prične čim prej po pričetku simptomov bolezni, torej v roku treh do sedmih dni, ter če bolniku dajo plazmo z višjimi koncentracijami nevtralizacijskih protiteles.

V Sloveniji se prebolevniška plazma uporablja v okviru klinične študije, predvsem za zdravljenje bolnikov z imunsko pomanjkljivostjo, to so bolniki z rakavimi boleznimi in s prirojenimi boleznimi imunskega sistema.

Ob tem na zavodu za transfuzijsko medicino poudarjajo, da je program zbiranja hiperimunske prebolevniške plazme uspešen predvsem zaradi prebolevnikov, ki so bili oz. so še pripravljeni darovati svojo plazmo. Veliko promocijo pa so naredili tudi sami darovalci, ki so predstavljali lastno izkušnjo z darovanjem in promovirali to vrsto pomoči bolnikom s covidom-19. Zato se zahvaljujejo vsem dajalcem in podpornikom.

Ker proti covidu-19 še ni učinkovitega zdravila, se program zbiranja in uporabe prebolevniške plazme nadaljuje. Tako se vsi, ki so preboleli covid-19, lahko oglasijo zavodu za transfuzijsko medicino prek elektronskega naslova plazma@ztm.si ali na prek telefonske številke 030 485 510 (vsak delovni dan od 10. do 14. ure).

Piše Anja Gorenc

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ