20. 12. 2017, 22:06 | Vir: STA
Združeni narodi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel
Združeni narodi so na slovensko pobudo 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. S tem se zaključuje več kot triletni trud, ki pa je po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije in glavnega pobudnika Boštjana Noča le prva etapa. Dan je namenjen predvsem zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka.
"Navdušen sem, da je država ljudi, velikih po srcu, nekoliko manjša po številu kvadratnih kilometrov in številu ljudi danes doživela svetovno zmago. Naša ideja, naša resolucija, naš predlog je dobil soglasno podporo. S tem pa smo dobili tudi zadolžitve," je v izjavi za STA na sedežu ZN dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, vodja delegacije, v kateri sta med drugimi tudi predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč in podpredsednik svetovnega čebelarskega kongresa Apimondia Peter Kozmus.
"Vsi se zavedamo, da moramo več storiti, da čebele preživijo, da preživijo opraševalci. Zato, ker smo to dolžni narediti za čebele in zase. Dolžni smo, da zagotovimo prehransko varnost, da zmanjšamo to številko 815 milijonov lačnih ljudi po svetu in s pomočjo opraševalcev in čebel lahko te stvari delamo, kot je treba," je dejal minister. Resolucija za razglasitev 20. maja kot svetovnega dne čebel je bila v generalni skupščini ZN danes sprejeta. "Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so navdušeni nad našo pobudo in se sprašujejo, zakaj se niso tega spomnili sami. Priznajo, da smo Slovenci pri tem bolj inovativni in hitrejši in da smo dali pobudo, ki je sprejemljiva za vse in vse povezuje," je povedal minister.
O pomembni zmagi, ki Slovenijo za vedno postavlja na svetovni zemljevid, je govoril Noč. "Verjamem, da se vsi strinjamo, da si vsak človek na tem planetu zasluži imeti vsak dan hrano. Vsak dan jo moramo pridelati več in vsak dan je več hrane odvisne od opraševalcev, na prvem mestu od medonosnih čebel. Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev, je metanje peska v oči. Zato 20. maj ne bo le svetovni dan čebel, temveč bo svetovno gibanje za zeleni planet, za zagotavljanje hrane vsem po svetu," je dejal. K gladki poti resolucije skozi sistem ZN je svoje prispevala tudi diplomatska ekipa Slovenije v New Yorku, ki je za resolucijo pridobila 115 sosponzorjev. "Pobuda je odlična predvsem zato, ker svoje lastne dobre izkušnje in zavedanje o pomenu čebel lahko prenesemo na svetovno javnost. Tukaj smo se pogajali dva meseca in pol," je dejala veleposlanica Slovenije pri ZN Darja Bavdaž Kuret in zagotovila, da težav ni bilo.
"Pobudo je bilo treba postaviti v kontekst izpolnjevanja ciljev trajnostnega razvoja do 2030 in izpostaviti pomen čebel za dosego ciljev, kajti v svetu ne poznajo pomena čebel tako kot v Sloveniji," je dodala.
Slovenija je za to priložnost v avli palače narodov pri delegatskem vhodu postavila čebelji paviljon svet, ki je bil doslej postavljen med drugim v Berlinu, Bruslju, Hongkongu, Istanbulu in Gornji Radgoni. Obiskovalci se s pomočjo sodobne tehnologije v njem seznanijo z o čebelah in čebelarstvu. Na svetovni dan čebel 20. maj bodo tako odslej strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel, na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.
Podatki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Vse se je pred več kot tremi leti začelo kot ideja predsednika čebelarske zveze Noča, ki se je sprva zdela smela, a skoraj nemogoča. Slovenija si je od leta 2014 tudi uradno prizadevala za razglasitev svetovnega dne čebel. Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu.
20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v svojem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju. Študije Združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.
Razglasitev svetovnega dneva čebel bo slovenska delegacija na čelu z ministrom Židanom obeležila v New Yorku s slovesnim sprejemom v palači ZN za diplomate držav članic ZN, medije in Slovence v ZDA. Obeležitev prvega svetovnega dne čebel bo prihodnje leto 20. maja sestavljena iz slovesne proslave, mednarodne ministrske konference ter svetovnega srečanja na temo, kako pomagati čebelam. Vzporedno s pripravami na prvi svetovni dan čebel pa nastaja tudi program odličnosti v čebelarstvu, stekle pa so tudi že priprave za ustanovitev slovenske čebelarske akademije.
