Združeno kraljestvo v petek zapušča EU

Po petku, ko bo Združeno kraljestvo z dogovorom kot prva članica zapustilo EU, se za posameznike na obeh straneh Rokavskega preliva vsaj do konca leta ne bo spremenilo nič. Še naprej bo mogoče v Veliko Britanijo potovati le z osebno izkaznico ali potnim listom, veljala bo tudi evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Pri uporabi mobilnega telefona ne bo dodatnih stroškov, saj bo evropska uredba o mobilnem gostovanju še veljala.

Podjetja bodo z britanskimi partnerji poslovala kot običajno, saj bo Združeno kraljestvo v času prehodnega obdobja del notranjega trga in carinske unije. Tudi glede spletne prodaje v prehodnem obdobju ne bo sprememb.

Državljani članic EU, ki bodo prišli na Otok med prehodnim obdobjem, bodo imeli enake pravice kot tisti, ki so prišli pred brexitom. Si morajo pa urediti status. Tisti, ki v Združenem kraljestvu živijo in delujejo manj kot pet let, lahko zaprosijo za prednaselitveni status, tisti, ki so tam dlje kot pet let, pa za naselitvenega.

Britanskim državljanom, ki imajo v Sloveniji urejeno stalno ali začasno bivališče oz. bodo to na upravni enoti uredili do konca letošnjega leta, po drugi strani ni treba zaprositi za noben poseben status ali urejati česarkoli, da bi lahko živeli in delali v Sloveniji. Njihove pravice so zaščitene, dokler imajo stalno ali začasno bivališče v Sloveniji.

Strani se sicer lahko do 1. julija dogovorita za podaljšanje prehodnega obdobja do dve leti, torej najdlje do konca leta 2022. Velika Britanija vztraja, da prehodnega obdobja ne bi podaljšali, medtem ko EU podaljšanju ne nasprotuje.

Evropska komisija naj bi pogajalske smernice predstavila v ponedeljek, predvidoma konec februarja bodo pogajalski mandat potrdili ministri držav članic. Britanski premier Boris Johnson naj bi britanske smernice razkril v ponedeljek.

EU bi v pogajanjih prednostno obravnavala blago, za Združeno kraljestvo so bistvene storitve, zlasti finančne, saj je londonski City največje evropsko finančno središče. Pričakovati je, da bodo vzporedno potekala pogajanja o več ključnih področjih. Glavni pogajalec EU bo še naprej Francoz Michel Barnier, na britanski strani pa posebni odposlanec za brexit David Frost.

EU gre v pogajanja pod geslom nič carin, nič kvot in nič dumpinga ter poudarja, da mora prihodnji odnos temeljiti na enakih konkurenčnih pogojih. Johnson pa pravi, da želi minimalni trgovinski sporazum z ničelnimi carinami in kvotami za blago po vzoru prostotrgovinskega sporazuma EU in Kanade. Slovenija želi, da bi bilo po prehodnem obdobju čim več zadev urejenih na ravni EU ter čim bližje sedanji ureditvi.

Britanski izstop iz EU bo predvsem na dolgi rok vplival tudi na britansko sodelovanje v evropskem programu izmenjav Erasmus, spremembe bodo občutili tudi evropski študenti na Otoku. Za tiste, ki se bodo na študij vpisali v prehodnem obdobju, bodo do konca študija veljali enaki pogoji kot doslej. Kako bo z izobraževanjem od 1. januarja 2021, pa se morata strani še dogovoriti v pogajanjih o prihodnjih odnosih.

Ob teh pogajanjih bo treba uresničiti še veliko zavez iz ločitvenega sporazuma. Pri tem bo eden največjih izzivov preprečitev trde meje na irskem otoku.

V prehodnem obdobju bodo posledice brexita najvidnejše v institucijah EU. Z brexitom se poslavlja 73 evropskih poslancev iz Združenega kraljestva, število evroposlancev pa se bo zmanjšalo s 751 na 705.

Britanci že od začetka mandata nove Evropske komisije nimajo svojega komisarja, po brexitu bodo ostali tudi brez predstavnikov v Svetu EU, sodnikov na Sodišču EU in diplomatov v evropski zunanji službi. S februarjem zapuščajo tudi evropske agencije in druga telesa ter Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Brexit še dodatno zapleta že pregovorno težavna pogajanja o prihodnjem sedemletnem proračunu EU. Iz unije namreč odhaja ena največjih neto plačnic, zaradi česar bo v proračunu na leto zazevala od 12- do 14-milijardna luknja, ki jo bodo morale pokriti preostale članice, če želijo ohraniti podobno raven financiranja.

Združeno kraljestvo mora v skladu z izstopnim dogovorom še poravnati ločitveni račun, torej plačati vse, kar izhaja iz obveznosti, ki jih je država sprejela kot članica EU.

V ločitvenem sporazumu ni konkretnega zneska, opredeljena je le metodologija, po kateri se ta izračuna. Po izračunih britanskega BBC bo konec januarja ločitveni račun znašal nekoliko manj kot 30 milijard funtov ali približno 35 milijard evrov. Večino naj bi poravnali do leta 2022, nekatera manjša plačila pa naj bi se nadaljevala še v šestdesetih letih tega stoletja.

pripravila Maja Cerkovnik

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord