Ženske prsi lahko popravimo, nog pa ne!

Pot do Zagreba je bila precej dolga, snežilo je kot na sodni dan. V mislih se mi je odvrtel prvi pogovor s Sinišo. Hm, le kakšen je videti estetski kirurg s tako prijetnim glasom?

Vedela sem, da je uspešen, simpatičen in da ga dekleta obožujejo. Zanje je absolutni bog z lastno ordinacijo na Zemlji. Nisem pa slutila, da me bo popolnoma zapeljal njegov šarm. Pričakovala sem trd boj za kanček njegove zasebnosti, ki je nedvomno zanimiva, saj gre skozi njegove roke na desetine lepih teles in ni vrag, da se pri katerem ne zadrži malce dlje. Sploh pa, kako lahko ostaneš hladen, ko ti v pisarno prikoraka dolgonoga lepotica z željo po večjem oprsju – še dodaten cukrček k njeni lepoti.

»Čisti profesionalizem,« zatrjuje Siniša. Ja, očitno tudi v tem poslu otrdiš. Pa ne samo tam spodaj. »Po posegu šteje zadovoljstvo, ki sije z njenega obraza.«

Že na vratih me je presenetila njegova mladost. Me kdo heca? Saj je komaj prišel iz šole ...

Da se bo ukvarjal z medicino, je vedel že od nekdaj. V tretjem letniku študija, leta 1985, se je zaljubil v kirurgijo. Želel je postati nevrokirurg, prav zaradi tega se je odpravil v Boston. Zelo kmalu pa ga je profesor Boško Milojevič, takrat edini jugoslovanski estetski kirurg, povabil, naj prevzame njegovo kliniko v Zagrebu. In tako se je odločil za estetsko kirurgijo saj, kot pravi, ljudje, ki pridejo k njemu, niso bolni, želijo le nekaj lepega storiti zase.

»Človek, ki mu naredim na primer lep nos, je trikrat bolj srečen kot tisti, ki ga ozdraviš bolezni. Res neverjetno, kako močna je pri tem psiha.«

Pri dvaindvajsetih je končal študij, pri šestindvajsetih je že začel samostojno prakso.

»Z estetsko kirurgijo se ukvarjam, hm, dvanajst let in vem, da sem zelo dober. To je moj kruh, moje življenje in moje veselje, vse skupaj.«

Njegova prva operacija je bila odstranitev tatuja z roke nekega vojaka, trajala pa je kar uro in pol. Danes v tem času naredi tri operacije nosu. Vesel je, ko vidi, da so ljudje s svojo novo podobo zadovoljni. Pravi tudi, da je občutek, ko dekletu naredi prsi, prekrasen.

S pogledom se je odkrito sprehodil po meni, a bolj zato, da je ocenil, kako je mati narava poskrbela zame. Bilo mi je nerodno, četudi se v svoji koži odlično počutim. Vem, da večina moških žensko najprej pogleda v oprsje, Siniša pa mi je zaupal, da pri dobro opravljenem delu razlike še čutili ne boste. Na pogled in otip so prsi prav tako mehke in tople.

»Zame je pomembneje, da ima ženska lepe noge in ritko. Prsi so lahko majhne ali velike, le da so lepe. Morda zato, ker vem, da prsi vedno lahko popravim, jih naredim recimo večje, z lepimi nogami pa se bodisi rodite ali pa ne.«

Vsak dan odigra tudi vlogo psihologa, saj kar tretjina željnih posega pride k njemu z nemogočimi željami. Nekatere zgodbe pa so naravnost fantastične: od tega, da fant dekletu plača operacijo prsi, potem ga dekle zapusti, sam pa pride po potrdilo o posegu, da bo lahko izterjal svoj denar, do tega, da žena naskrivaj opravi poseg, da bo možu še bolj privlačna, ta pa se zgrozi. Veliko je tudi primerov, da fant ali mož svoji dragi pokloni večje oprsje. Hm, sodobna romantika.

»So vam bolj všeč naravne prsi ali umetne?«

»Najlepše je, če imate nekoga, ki je naravno lep, nimam pa nič proti, če je dekle opravilo kak poseg na sebi.«

»In če je njen izdelek po vašem mnenju slab, bi ji to povedali?«

»Da, seveda, zakaj pa ne. No, ne bi ji rekel, naj pride 'na popravilo', ampak bi ji povedal, da je lahko njeno oprsje videti veliko bolje.«

»Se vam zgodi, da se kdaj tudi intimno zapletete s pacientko?«

»Ne, načeloma ne. Se je pa nekoč zgodilo, da sta bili dve moji prijateljici tudi pacientki, sicer pa se zelo držim pravila, da ločim profesionalno življenje od zasebnega.«

Aha. Kar ne verjamem mu, da sem in tja kakšne manekenke ali fotomodela vendarle ne pogleda tako zapeljivo, prijazno in pomenljivo. Pravi, da mora v odnosu z žensko začutiti nekakšen fluid.

»Nekatere so bile prav fascinantno lepe, toda če v sebi niso imele energije, sem jih pozabil takoj, ko so za seboj zaprle vrata.«

Slavni kirurg se najraje ljubi v mirnem, intimnem prostoru svojega doma ali v hotelski sobi, saj zelo rad potuje. Noro izkušnjo je doživel nekoč v Združenih državah: na nekem koncertu je spoznal dekle, divja strast pa ju je premagala kar na vlaku. In kaj bi dekletu podaril? Nekaj vrednega, trajnega, recimo lep kos nakita. Za pravo ljubezen, seveda.

Povsem očarana sem poslušala njegov glas in ne spomnim se, kdaj sva prešla na tikanje.

Vedno bolj sem mu zaupala, pomislila sem celo, zakaj se mu ne bi prepustila ... samo en bežen strokovni pregled, da mi pove, ali je treba kaj popraviti, dvigniti ali napolniti. Ulegla sem se na mizo in dvignila majčko, da se je zasvetil uhan v popku. Napela sem mišice, ko se je nežno dotaknil mojega trebuha. V glavi mi je bilo vroče, srce mi je razbijalo kot noro, in čeprav mi je bilo sila nerodno, se nisem hotela ustaviti.

Z ledenimi rokami sem si odpela nedrček. Od sramežljivosti sem se smejala kot petnajstletnica. Iskala sem namig na njegovem obrazu; zazdelo se mi je, da je na hitro zajel sapo ... Uspelo mi je ujeti le drobec misli, nato me je z vajeno kretnjo pokril, jaz pa sem si oddahnila.

Nasmehnil se je in me prijazno pogledal: »Vesna, zelo si pogumna, ni kaj popraviti.« Uf, prav te besede sem najbolj potrebovala. Hvala, narava, opravila sem še en izpit. Z olajšanjem sem se oblekla, moje misli pa so bile še vedno zmedene. Kar čutila sem vznemirjenje vseh teh deklet, ki so ležale tu. Nekatere so se veselile svoje nove podobe, drugim je srce zatrepetalo ob pogledu na seksi kirurga …

TEKST: Vesna

FOTO: Borut Krajnc

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ