6. 6. 2008, 18:00 | Vir: Playboy

Zgoraj brez

*

Čeprav je Brucu Willisu, Yulu Brynnerju, Michaelu Jordanu in Andreeju Agassiju z radikalizacijo pričeske uspelo že konec 20. stoletja plešavost postaviti ob bok afru, bitluku in drugim bohotnim tipom lasišč, je pogled na lase v umivalniku še vedno ena stresnih izkušenj za več milijonov moških po svetu.

Zvezdnikom s sijočo golo glavo namreč trmasto nasprotuje industrija lasnih alternativ in v medijih oblikuje podobo univerzalnega velemoškega. Ta se z belimi zobmi in črnimi, neupogljivimi lasmi smeji bledemu revežu s podočnjaki in visokim čelom ali otočkastim temenom. Krog je sklenjen. Moški, ki želijo ustrezati virtualni paradigmi, se odločijo za nakup lasulje ali lasnega vložka. Najnovejša rešitev, ki odstopa od razpoznavnih kamuflažnih metod, je terapija s tabletami.

Redki lasje, visoko čelo ali vidna koža na temenu so najpogostejše oblike izpadanja las: moške plešavosti oziroma androgenetične alopecije. Gre za neprijetno zmes dednih in biokemijskih vzrokov, ki preseneti 30 odstotkov moških pri tridesetih in skoraj polovico pri petdesetih letih. Te številke veljajo predvsem za belce, saj genetska zasnova zavira izpadanje las pri nekaterih aziatih in Indijancih.

Fiziološka pot do plešavosti vodi prek kompleksne igre, v kateri je v ospredju naravno navzoča snov dihidrotestosteron (DHT), in iz testosterona se oblikuje encim 5-alfa-reduktaza. Povečana navzočnost DHT povzroči skrajšano fazo rasti las, miniaturizacijo lasnih mešičkov in zmanjšanje števila las. Logični premislek nam veleva: omejiti škodljivi DHT ali, še bolje, če že riba smrdi pri glavi, ovirati encim, ki tvori DHT.

Uvidevni farmakologi so že skoraj obupanemu avditoriju predstavili novost, zdravilo, ki vsebuje aktivno učinkovino finasterid (Propecia, MSD). Zdravilo je že dve leti na voljo (recept in nekaj tisoč tolarjev) tudi v Sloveniji, petletna raziskava, ki so jo predstavili na kongresu Evropske akademije za dermatologijo in venerologijo, pa govori o sreči – uporabnikov in proizvajalcev. Zdravilo je varno, brez znatnejših stranskih učinkov, povečuje rast in preprečuje izgubo las. Slaba novica za kačjo mast in čudodelne vodice.

Prav med vodicami se je v zadnjem času na živahnem trgu zdravil zunaj slovenskih meja pojavila nova učinkovina minoxidil, katere osnovno poslanstvo je zdravljenje visokega krvnega tlaka in ki se vsaj po strokovni plati loči od sorodnih tonikov živalskega izvora. Stranski učinek zdravila, ki ga iz tablet predelajo v tekočino, je prav tako okrepljena rast sicer bolj puhastih las. Kako prepleteno je naše telo in kakšna so notranja križišča, vidimo pri omenjenih zdravilih. Minoxidil in sildenafil (Viagra) sta nižala tlak, finasterid so najprej predpisovali za zdravljenje benignega povečanja prostate.

Samoumevno je, da si zahodna medicina pri odpravljanju plešavosti pomaga tudi s svojim paradnim orodjem, kirurškim skalpelom. Postopek je za laično oko morda videti agresiven, vendar sta lokalno omrtvičenje in sistemska metodika močna aduta vede. Kirurg iz omamljenega lasišča (praviloma na zatilju) z votlim vrtečim rezilom izreže majhen kos in ga s skalpelom razdeli na več delov s po štirimi lasmi. Presadke položijo v navrtane luknje v pleši, kjer presajene korenine kmalu poženejo nove nitke samozavesti.

Zanimiva je nemška raziskava, ki so jo predstavili na sestanku Ameriške akademije za dermatologijo. Kadrovskim delavcem, ki so ocenjevali prošnje za zaposlitev, so poslali šest profilov kandidatov. Vsi so imeli v osnovi bujne lase, trem izmed njih pa so z digitalno tehniko retuširanja na fotografijah povzročili plešavost. Kadrovniki so na podlagi fotografij in pisnega opisa usposobljenosti na pogovor povabili 41 odstotkov kandidatov z gostimi lasmi in le 27 odstotkov plešastih. Nova diskriminacija?

TEKST: Andraž Pöschl

FOTO: Fotospring

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ