Jutri bo po Sloveniji potekal maraton nadzora hitrosti, vrhunca spomladanske akcije poostrenega nadzora nad prehitrimi vozniki.
Lansko leto je na slovenskih cestah zahtevalo najmanjše število žrtev vse odkra se je pred več kot 65 leti začela beležiti tovrstna statistika. Dobre številke so sicer posledica precej manjše količine prometa na cestah zaradi Covid-19, vseeno pa kažejo pozitivno sliko prometne varnosti. A stalnice, ki kvarijo statistiko prometne varnosti še vedno ostajajo enake, tako pri nas kot v tujini pa je glavni krivec za nastanek prometnih nesreč (tudi tistih s smrtnim izzidom) neprilagojena hitrost vožnje.
Lani je bila neprilagojena hitrost vožnje glavni krivec za več kot tretjino vseh smrtnih žrtev na naših cestah. Zaradi nje je namreč na naših cestah ugasnilo kar 27 od skupaj 80 življenj, še dodatnih sedem življenj (od tega trije pešci) pa je neprilagojena hitrost zaenkrat terjala v letošnjem letu. Hkrati so policisti lani zabeležili kar 116.180 kršitev s področja hitrosti, letos pa že 37.577. Ob tem je potrebno omeniti, da je bilo lani tovrstnih prekrškov kar 2.000 več kot v letu 2019, številka pa bi se letos glede na trenutni trend lahko še povečala.
Ob takših številkah je zato povsem razumljiva poteza, da se bo v ponedeljek, 19. aprila na naših cestah znova pričela vsakoletna akcija poostreneg nadzora hitrosti. S tem se bo Slovenija pridružila preostalim evropskim državam članicam mreže prometnih policij Roadpol, ki bo koordinirala akcijo. V sklopu akcije bodo sicer v sredo med šesto in 18. uro po vsej Sloveniji izvajali tako imenovani maraton merjenja hitrosti.
Na maratonu bodo sodelovale vse policijske uprave, poleg tega pa tudi številne avtocestne patrulje. Skupaj bodo tako policisti prisotni na kar 589 lokacijah oziroma odsekih cest, a v različnih časovnih obdobjih. Celoten seznam lokacij, kjer bodo izvajane meritve in termine meritev si sicer lahko ogledate na tej povezavi.
Statistika sicer kaže, da so bili med prehitrimi povzročitelji nesreč s smrtnim izidom v letošnjem letu tako mlajši, kot starejši vozniki. Najmlajša povzročitelja sta bila tako stara 22, najstarejša pa 63 in 65 let. Ob tem sta bila sicer dva izmed sedmih povzročiteljev vinjena. Štirje izmed povzročiteljev so sicer v času nesreče vozili osebne avtomobile, dva tovornjak, v enem primeru pa je šlo za kolesarja. Večina tovrstnih nesreč se sicer zgodi v nočnem času, ko je prometa na cestah manj, posledično pa imajo vozniki občutek, da je prehitra vožnja tedaj manj nevarna.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja