»Časopisi so varni, brez strahu jih berite v kafičih in frizerajih!«

Ko je bila pred 14 dnevi epidemija v Sloveniji uradno preklicana, je v kolumni Dve državi, dva virusa odgovorni urednik Dela Bojan Budja razmišljal ob tem, ko je bral zagrebški Jutarnji list.

V njem je bilo takrat čez dve časopisni strani zapisano javno obvestilo hrvaškega Nacionalnega kriznega štaba, ki se je glasilo: ’Časopisi so varni, brez strahu jih berite v kafičih in frizerajih’, direktor hrvaškega zavoda za javno zdravstvo pa je javnost miril, da ne obstajajo dokazi, da bi bili tudi časopisi vir okužbe novega koronavirusa. Še več. Krunoslav Capak je gostince opogumljal, naj časopise vrnejo v lokale.

»Edini konkretni nasvet je bil, naj gostje ne ližejo prstov med listanjem. In mi? Pri nas je drugače. Časopisi po lokalih ostajajo nedostopni. Kot da je virus na poti čez Sotlo, Kolpo in Muro mutiral. Ali pa so slovenski časopisi zanj posebno vabljivi zaradi podrobnega razkritja večplastne uporabnosti in koristnosti zaščitnih mask. Kdo bi vedel.« - vir: Slovenske novice

Dobra dva tedna po tem, ko je bila v Sloveniji (in to kot prva v Evropi) epidemija uradno preklicana, omejitve za časopise in revije še vedno veljajo, kar urednik Dela Bojan Budja težko razume drugače, kot: »... lahko rečem, celo nagajanje!«

Da so tiskani mediji že nekaj časa v stiski, ni nekaj novega, njihove težave tudi niso omejene zgolj na podalpsko deželo. Na obroke namreč umira že vsaj desetletje, fenomen pa je tako globalnega kot lokalnega značaja.

Samo v ZDA je med letoma 2004 in 2018 za vedno zaprlo vrta uredništev kar 1800 tiskanih medijev. Nekateri so ugasnili za vedno, drugi so se s svojimi blagovnimi znamkami umaknili na splet. A če so spremenjene navade bralcev (ki se vse dlje zadržujejo na spletu, kar ne povzroča ’težave’ zgolj klasičnemu tisku, temveč tudi klasičnemu radiu in televiziji) ameriškim časnikom samo v letu 2019 odgriznile do 10 odstotkov prihodkov v primerjavi z letom poprej, je pandemija koronavirusa tisku morda zadela kar smrtonosen udarec. Po navedbah Guardiana naj bi ameriški založniki med epidemijo izgubili celo do 60 odstotkov oglaševalskih prihodkov.

»Časnike so že doslej kupovali večinoma starejši, ti pa so ogrožena skupina tudi zaradi koronavirusa. Zato vse bolj ostajajo doma in ne kupujejo več tiskovin. Selitev na splet pa po drugi strani ni enostavna, saj so zaslužki še zmeraj majhni, možnosti mikroplačil pa omejene. Dokler ne bo uveljavljen sistem hitrih mikroplačil in se javnost ne bo navadila plačevati tudi za digitalne vsebine, vse medije čakajo težki časi. Tiskane pa še posebno, pa če jim bo država nagajala - ali ne,« so še zapisali pri insajder.com.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord