"Deklice so lahko zelo dobre v matematiki in fiziki, kot so lahko tudi dečki v gospodinjstvu"

Emilija Stojmenova Duh je docentka v laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Odgovorna je za razvoj in koordinira aktivnosti nacionalne mreže ustvarjalnih laboratorijev FabLab, katerih cilj je spodbuditi več inovacij in prispevati k razvoju lokalnega gospodarstva. Njeno raziskovalno delo se osredotoča predvsem na uporabniku usmerjeno oblikovanje, ustvarjalno razmišljanje in odprte inovacije.

Že med šolanjem je bila obdana zgolj s sošolci in je kot ženska predstavnica v svetu tehnologije še vedno v manjšini. Eden od njenih ciljev v tej luči je pomagati in spodbuditi mlade – še posebej mlade ženske – k STEM in jim sporočiti, naj se ne bojijo tehnoloških poklicev. STEM je sicer angleška kratica za znanost (science), tehnologijo (technology), inženirstvo (engineering) in matematiko.

Naša statistika sicer ni slaba. Slovenke so po nekaterih kazalcih na primer bolje digitalno izobražene kot evropske kolegice. Smo pa v zadnjem času v primerjavi s prejšnjimi leti stagnirali. Napredovali smo na primer pri deležu prebivalstva, ki ima vsaj osnovne in nad osnovne digitalne spretnosti in znanja, nismo pa napredovali pri deležu ljudi, ki imajo osnovne sposobnosti uporabe programske opreme. Pozitivno je tudi, da je v mlajši generaciji več deklet z naprednimi digitalnimi spretnostmi in znanji, kot fantov. Slovenija pa se celo uvršča na prvo mesto po deležu diplomantk s področja STEM, saj je dobrih 20 odstotkov diplomantov ženskega spola. 

Kljub temu gospodarstveniki opozarjajo, da slovenski izobraževalni sistem ne zagotavlja dovolj usposobljenih strokovnjakov, pomanjkanje pa je zlasti opazno na področju programiranja. Kljub stereotipom, da morebiti tehnični poklici niso primerni za dekleta, imajo ženske dobre možnosti, da priložnosti in znanje, ki se ponuja s tehnično revolucijo, izkoristijo enako, če ne še bolje od svojih moških kolegov. Kakšen je torej ta svet smo govorili z doc. dr. Emilijo Stojmenovo Duh.

Kako bi se predstavili tistim, ki vas še ne poznajo?

Težko vprašanje. Sem neutrudna in neustavljiva inženirka ter mama, ki močno verjame, da smo tukaj zato, da izkoristimo ves čas, znanje in ideje, ki jih imamo zato, da vsaj malo izboljšamo svet. Sem večna optimistka in borka za pravičnost, v kroničnem pomanjkanju časa in spanca.

Kako vas je zaneslo v svet tehnologije in kaj si želite, da bi o njem vnaprej vedeli, preden je postal del vaše karierne poti?

Prva slika, spomin, ki se mi pojavi ob tem vprašanju, seže daleč nazaj v otroštvo. Razlog je moj oče, ki popravlja razne aparate. Ko bom velika, bom tudi sama znala popravljati stvari in ustvarjati nove, sem si takrat mislila.

Edina stvar, ki je nisem vedela o svetu tehnologije, je to, da je ta svet precej "moško" obarvan in da za uspeh v tem svetu velikokrat potrebuješ debelo kožo. Pa nisem prepričana, ali bi želela to vnaprej vedeti.

Meje med "moškimi" in "ženskimi" poklici se počasi sicer zabrisujejo, pa vendar je razkorak med moškimi in ženskami v tehnološkem sektorju danes še vedno precejšen. Kaj mislite, da je razlog za to? 

Osnovni razlog zato je kultura in miselnost. Nepoznavanje poklica in dela, ki se opravlja v tehnološkem sektorju. V tehnološkem sektorju nismo vsi zaprti v laboratorijih, v katerih se ukvarjamo samo z računalniki in programiranjem, in se ne znamo pogovarjati z ostalim svetom. Pa tudi uveljavljeni sterotipi, ki se težko izkoreninijo, saj so pregloboko v naši družbi. 

Roza za punce, modra za fante. Naravoslovje zanj, družboslovje zanjo. Čeprav smo kot družba v smislu enakosti napredovali, se še vedno srečujemo z ovirami v glavah, kaj je primerno za fante in kaj za dekleta. Kako bomo naredili največ premikov v tej smeri? 

Napredovali smo predvsem na papirju, v realnem svetu pa še ne tako zelo.

Čeprav v zadnjem času opažam veliko iniciativ in projektov na to temo, kar me zelo veseli. Največ bomo naredili z ozaveščanjem o tem, da so lahko deklice zelo dobre v matematiki in fiziki, kot so lahko tudi dečki v gospodinjstvu. Da sta avto in lego kocke primerno darilo za deklice, kot sta kuhinja in voziček za dojenčke primerna za fantke. Da ni nič narobe, če je mami tista, ki popravi avtomobilček na daljinsko vodenje. 

Da pokažemo vzornike v eni in drugi smeri – uspešne ženske v pregovorno moških poklicih, na primer, uspešna znanstvenica fizike. In obratno – uspešni moški v tipično ženskih poklicih – poznam veliko čudovitih vzgojiteljev v vrtcih, ki so bolj ali manj osamljeni primeri. Tako bomo dali vzgled, pokazali nekomu, da lahko opravljajo poklic, ki si ga želijo, ne glede na spol.

Eden zadnjih, ki dela premike v tej smeri, je projekt "I'mpowered for the future", ki želi predvsem dekletom omogočiti dostop do brezplačnih delavnic programiranja. S kakšnimi prijemi spodbujate dekleta za kariero v tehnološki industriji? 

Zelo sem bila vesela, ko so me povabili, da postanem ambasadorka tega projekta, saj zelo podpiram celotni koncept. S tem, ko se dekleta udeležijo delavnice, spoznajo, kaj pomeni programiranje, da je to lahko zelo zanimivo in predvsem spoznajo, da so tudi same sposobne programirati in v tem uživati.

Katere veščine in lastnosti vam pri vašem poklicu pridejo najbolj prav? 

Vedno bolj opažam, da mi pri poklicu in opravljanju dela najbolj prav pridejo analitično razmišljanje, empatija, čustvena inteligenca, organizacijske in komunikacijske veščine ter širok pogled na probleme in svet. Zelo prav bi mi prišla tudi zgoraj omenjena debela koža, ki pa je še nimam, in ne vem, ali jo bom kdajkoli imela.

Sveta brez tehnologije ne poznamo več, tako v zasebnem kot poslovnem smislu. Tudi vse več sodobnih poklicev in poklicev prihodnosti zahteva vsaj osnovno obvladovanje tehnologije. Drži, da bodo poklici prihodnosti tisti z izraženimi digitalnimi spretnostmi? 

V prihodnosti bodo vsi poklici, nekateri manj, nekateri več, potrebovali vsaj osnovne digitalne kompetence in spretnosti. To je dejstvo, ki ga bomo morali prej ali slej sprejeti.

Ne bi se pa strinjala s tem, da bodo poklici prihodnosti samo tisti, ki zahtevajo visoke digitalne spretnosti. 

Katere so vam najljubše in najbolj nadležne plati porasta tehnologij in digitalizacije sveta? 

Če najprej začnem z najbolj nadležno, je to vsekakor občutek sledenja. Med najboljšimi pa težko izberem, saj jih je veliko. Če naštejem le nekatere: zaradi modernih IKT tehnologij (op.p. informacijsko-komunikacijska tehnologija) sem lahko v rednem stiku z družino in prijatelji, ki živijo po vsem svetu. Malo za šalo, zaradi tehnologije tudi klonov ne potrebujem več. Namreč trenutno sem na letalu, potujem v Madrid, kjer bom jutri v živo govorila na panelu. Jutri bom na različnih dogodkih govorila v Monaku in Makedoniji. Če bi se zanašala samo na obstoječi transport, to ne bi bilo izvedljivo. S pomočjo IKT je pa to popolnoma drugače. Nasploh bi rekla, da mi digitalizacija in nove tehnologije precej poenostavijo delo in življenje.   

Kaj bi svetovali dekletom in ženskam, ki so jim digitalne veščine blizu in se želijo v tej smeri bolj uveljaviti?

Predvsem to, da naj bodo pogumne in vztrajne. Ker se splača – v vsakem možnem pogledu. 

Zavod Ypsilon je v sodelovanju s SAP Slovenija in s sofinanciranjem Mestne občine Ljubljana že četrto leto zapored pripravil brezplačne delavnice programiranja. Letos so dali prednost dekletom in jim tako osvetlili svet programiranja in možnosti, ki jih osnovno znanje programiranja omogoča. Projekt bodo zaključili s srečanjem 20. novembra v pospeševalniku ABC Hub v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City, kjer bodo imeli udeleženke in udeleženci priložnost prisluhniti pogovoru z ambasadorkama projekta, dr. Emilijo Stojmenovo Duh in dr. Mojco Volk. Dogodek je odprt za vse, predvsem lepo pa so vabljena dekleta, ki jih programiranje zanima, skupaj s fanti, ki jih pri tem podpirajo.

PREBERITE ŠE: Karierne lekcije, ki se jih morate večkrat spomniti tudi v zasebnem življenju ALI 6 izzivov, ki jih prinaša delo od doma in kako v boj proti njim

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel