Delo od doma kot učinkovit ukrep proti Covidu-19? Dokaz je London!

Aktualne britanske številke obolelih za Covidom-19 kažejo, da se primeri okužb gostijo na severozahodu države (824,7 okužb na 100.000 prebivalcev), v Yorkshirju in Humberju (726,9), severovzhodu (689) in regiji West Midlands (576,5).

Na drugi strani črnih statistik pa tokrat ostaja London, ki ta hip beleži najmanjši odstotek potrjenih okužb, t.j. 481,9 okužb na 100.000 prebivalcev.

Gre skratka za številke, ki te dni begajo vse.

London je namreč desetkrat gosteje poseljen kot omenjene regije, zato bi si človek mislil, da se bo tam virus širil hitreje. Prav to se je namreč dogajalo med prvim valom okužb s koronavirusom v mesecu aprilu, ko je London beležil najvišjo stopnjo smrti zaradi Covida-19 v državi.

Kaj se je torej spremenilo? Kako to, da prestolnica naenkrat bolje obvladuje drugi val epidemije kot mesta, kot so Blackburn, Boldon, Bradford, Bury, Manchester, Oldham, Predston in Rochdale? Vsa našteta mesta so zaradi poraznih številk že doletele številne omejitve in lokalne zaustavitve normalnega življenja.

Avtorja razmišljanja na The Guardian sta prek dedukcije naslednjih sklepov prišla do pravega odgovora:

• Ena od možnosti je, da je bil London prvi na udaru pandemije, zaradi česar je bilo okužbi izpostavljeno več ljudi v prvem valu. Vendar številke temu oporekajo. Do tega trenutka so v Londonu zabeležili okoli 42.000 primerov okužb, kar je malo v primerjavi s skoraj devet milijoni prebivalcev, ki živijo v Londonu in so še vedno dovzetni za okužbo.
• Druga potencialna razlaga za regionalne razlike v okužbah je število opravljenih testov in postavljenih diagnoz. A tudi to se zdi manj verjeten odgovor na enigmo. Testiranja se po celi državi izvajajo na podlagi prijavljenih simptomov ali pa so del sledenja skupkov okužb, ki ga izvajajo epidemiološke službe. Glede na to, da so višje številke opravljenih testov neposredno povezane z naraščanjem števila okužb, gre verjeti, da stopnje reflektirajo jasne razlike v širjenju okužb med regijami.
• Številna področja, ki ta hip izkušajo karanteno, je etnično nadvse raznolikih. Vendar pa to isto velja tudi za London.

Razlog za upočasnjevanje širjenja okužb v Londonu gre skratka iskati drugje.

In v primeru Londona so stvari v resnici jasne:

Odstotek poklicev v Londonu, ki so povezani s financami ali zavarovalništvom, se je glede na preostanek države v zadnjih nekaj letih podvojilo, porast pa kažejo tudi odstotki zaposlenih v segmentu informacij in komunikacij. Tudi številni računovodje, bankirji in svetovalci lahko svoje delo dobro opravljajo tudi za mizo v domači kuhinji, stike s klienti povsem solidno vzdržujejo kar prek spleta.

Ker večina Londončanov dela od doma, zaradi česar se ne na poti do svojih pisarn ne srečujejo več s tisoči neznancev, se je tveganje za okužbo s koronavirusom znatno zmanjšalo.

Za razliko od Londona, kjer praktično ni agrokulture in manufakture, pa na severozahodu prevladuje prav takšen način zaposlitve. Poleg tovarn in obrti, ki zahtevajo ročno delo, tam prevladujejo trgovske dejavnosti, pa tudi dela zdravstvene oskrbe in aktivnosti socialnega dela, ki zahtevajo več stika z ljudmi.

Sklepu kolumnistov za The Guardian pritrjuje poročilo službe Public Health England, ki kaže, da narava dela, ki ga opravljajo ljudje, prav zares predstavlja največji dejavnik tveganja za okužbo (in posledično stopnjo smrtnosti):

• poklici, v katerih morajo ljudje delati neposredno v stiku z ljudmi, veljajo za bolj tvegana.

Najbolj ogroženi so zato: medicinsko osebje, urgentne službe, vozniki avtobusov in taksijev, učitelji in vsi, ki delajo v bolnišnicah.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord