Žarko Lazarević: "Najprej so začele delovati in se razvijati hranilnice, sledile so kreditne zadruge, šele nato banke!"

Kot pravi eden od njegovih strokovnih sodelavcev, dr. Žarko Lazarević, Bankarium sledi mednarodnim in sodobnim trendom v muzealstvu ter ponuja na ogled in v premislek vsebine iz bančne zgodovine, vse od nastanka institucij do razvoja bančnega sistema in praks.

V Bankariumu se bodo obiskovalci lahko na dinamičen in interaktiven način poučili o nastanku prvih hranilnic in se skozi zgodovino bančništva sprehodili vse do pojava digitalnih mobilnih denarnic. Ogledali si bodo lahko vse denarne valute, ki so bile na ozemlju današnje države v veljavi od leta 1820 do danes, ter spoznali ključne osebe slovenskega bančništva. Marsikoga bodo pritegnili tudi bančna okenca iz različnih obdobij, bogata zbirka hranilnikov in hranilnih knjižic ter celo notranjost bankomata. Obiskovalci bodo lahko vstopili tudi v bančni trezor, za konec pa bodo na igriv način preverili svojo finančno pismenost.

Razstavni koncept Bankariuma, katerega kustosinja je dr. Meta Kordiš, je nastal v sodelovanju z več muzejskimi in raziskovalnimi ustanovami. Pri muzejskih vsebinah so sodelovali dr. Žarko Lazarević in dr. Marta Rendla z Inštituta za novejšo zgodovino, dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve – ISR in dr. Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije. Pri snovanju Bankariuma so se zgledovali po evropskih bančnih muzejih.

V Bankariumu, Muzeju bančništva Slovenije, je bančništvo prikazano skozi presečišče ekonomske in kulturne dejavnosti. Kako je bančništvo povezano s kulturno dejavnostjo?

Banke so z vsemi svojimi dejavnostmi prostor neštetih človeških interakcij, odnosov in razmerij. Bančni proizvodi se iz tehnoloških, kot so bili prvotno zamišljeni, ko zaživijo med odjemalci bančnih storitev, preobražajo v kulturne fenomene. Pomislimo samo na različne »kulture« plačevanja, varčevanja, prisotnosti banke v našem vsakdanjem življenju ali načine komunikacije med banko in strankami, če navedemo le nekatere. Bančna tehnologija se odraža tudi v jeziku, ki označuje in opredeljuje našo življenjsko stvarnost. Z uporabo slovenščine kot orodja poslovnega sporazumevanja se širi funkcionalna razsežnost jezika. Brez tega bi bila slovenščina skromnejša in funkcionalno okrnjena, necelovita. Šele retrospektiven pregled dveh stoletij slovenskega bančništva pokaže, kako se je razvila posebna podzvrst slovenskega jezika. In to ni bilo in ni nekaj samoumevnega.

Kakšna je 200-letna slovenska bančna dediščina?

Tradicija sodobnega slovenskega bančništva je spoštljivo dolga, tudi v evropskih okvirih. Leta 1820 so v Ljubljani ustanovili Kranjsko hranilnico, prvi moderen denarni zavod v Sloveniji. Do likvidacije, v letu konca druge svetovne vojne, je močno zaznamovala naš prostor in gospodarstvo. Kranjska hranilnica ni bila novost samo v slovenskem prostoru, temveč tudi v okolju Habsburške monarhije. Bila je druga po vrsti, po dunajski hranilnici Erste Österreichischesparkasse, ki je bila ustanovljena leta 1819 in je bila vzor drugim v monarhiji, tudi Kranjski hranilnici. Na slovenskem ozemlju je najavila organizirano vzpostavljanje sistema bančnih ustanov, to je različnih tipov hranilnic, kreditnih zadrug in bančnih delniških družb. V tem procesu so na začetku prevladovale najbolj osnovne ali manj zahtevne oblike poslovanja, kasnejša obdobja pa so prinesla bolj kompleksno in razvejano poslovno dejavnost ter temu prilagojene organizacijske oblike. Če sledimo vrstnemu redu ustanavljanja, ugotovimo, da so najprej začele delovati in se razvijati hranilnice, sledile so kreditne zadruge, kot zadnje pa so na prizorišče stopile bančne delniške družbe. Ugotoviti je mogoče tudi, da je obstajala tesna povezava med splošnim gospodarskim razvojem in razmahom bančnih institucij.

Zakaj je pomembno, da smo dobili muzej bančništva?

Muzeji so prostori dialoškega oblikovanja družbenega spomina, in prav nič drugače ni z Muzejem bančništva na Čopovi ulici v Ljubljani. Muzej uveljavlja bančno dediščino kot del nesnovne nacionalne kulturne dediščine. Bančno zgodovino neizbežno vpisuje v slovenski zgodovinski spomin. Na nek način Muzej bančništva Slovenije historizira prizadevanja številnih bančnikov, ki so bančništvo videli kot neločljiv del nacionalne emancipacije od 19. stoletja naprej. Lokacija muzeja, markantna stavba Mestne hranilnice ljubljanske, ki zaznamuje mestni prostor, je pomembna na simbolni ravni, saj se navezuje na prizadevanja po finančni osamosvojitvi slovenskega nacionalnega gibanja konec 19. stoletja. Muzej bančništva zaokrožuje obstoječo muzejsko mrežo. Poleg kulturno-političnih, socialno-zgodovinskih in industrijsko-tehniških poudarkov v drugih muzejih ponuja Bankarium najširši javnosti, strokovni in laični, na ogled in v premislek tudi vsebine iz bančne zgodovine. Slednjo interpretira kot sestavni del slovenske zgodovine, vpeto v čas in prostor zadnjih dveh stoletij. Pomembno je, da Muzej bančništva Slovenije izhaja iz zgodovine prostora in tako presega nacionalno-politične delitve, ki so s selekcijo zgodovine krnile narodov historični spomin. Značilen primer je Kranjska hranilnica, ki je bila dolgo izključena iz nacionalnega spomina, ker naj bi bila »nemška« ustanova, čeprav so vanjo vlagali svoje prihranke in pri njej najemali posojila prebivalci osrednje Slovenije dolgih 125 let. Ni bolj dolgožive bančne ustanove v slovenskem prostoru. Muzej bančništva Slovenije Kranjsko hranilnico vrača v zgodovinski spomin kot izhodišče dvestoletne tradicije sodobnega slovenskega bančništva.

Bodo obiskovalci v muzeju lahko tudi skozi izkušnjo spoznali nekatere bančne prakse?

Pomembno izhodišče Muzeja bančništva Slovenije je ponazarjanje bančne prakse v preteklosti, in to tiste, s katero ima javnost največ izkušenj. Ker je banke v preteklosti močno zaznamovalo poslovanje s prebivalstvom, je poudarek v muzeju posvečen prav bančnim interakcijam s prebivalstvom. Muzejska postavitev prevladujoče osebne stike v bančnih praksah ponazarja prek predstavitve okenc iz različnih obdobij vse do vpeljave sodobnih tehnologij, ki omogočajo stik banke s komitenti na daljavo. Zelo nazorno je prikazano, kako je tehnologija v zadnjih tridesetih letih napredovala, kako so sodobne bančne prakse na podlagi informacijske tehnologije predrugačile poti do banke in tudi samo podobo banke. Muzej ilustrira proces spreminjanja tradicionalne podobe bančništva. Gre za proces, ko banko namesto impozantne stavbe, ki na osrednjem mestnem prostoru izžareva družbeno moč in vzbuja spoštovanje, predstavlja privlačno oblikovana in dobro delujoča spletna stran, ki je dostopna komur koli, kadar koli in od koder koli.

Ali razstavni koncept Bankariuma poleg strokovne odličnosti stavi tudi na privlačno podajanje vsebin in igrivost?

Muzej bančništva Slovenije sledi mednarodnim in sodobnim trendom v muzelastvu. Sodobne muzejske postavitve so že zdavnaj prerasle fazo zgolj statičnih razstav s točno določeno linijo gibanja, z enosmerno, poljubno določeno komunikacijo. Sodobni muzeji gradijo na dinamičnosti, živahnosti, izkušnji, na osebnih doživetjih obiskovalca, kar spreminja muzejsko govorico in vizualizacijo. Obiskovalcu je treba pustiti prostor, da do neke mere tudi sam postane kreator načina predstavitve, scenarist svojega doživetja. Torej mora biti razstava interaktivna in omogočati, da zainteresirani obiskovalci »raziskujejo«, določene vsebine bolj poglobijo, druge pa si ogledajo v »svojem« vrstnem redu. Muzej bančništva stavi na sodobne tehnološke možnosti muzejske naracije. S pridom izrablja tehnologijo za spodbujanje doživetij. Osnovni cilj muzeja je izobraževalen, a z dvema vsebinskima poudarkoma – na preteklosti in sedanjosti. Preteklost vključuje ljudi, predmete, institucije in tehnike bančnega dela s posameznimi zgodbami in pomeni, sodobnost pa spodbuja finančno opismenjevanje. Zaključek razstave vsakemu obiskovalcu omogoča, da preizkusi svojo »učljivost« in gre na »popravni izpit«, če tako presodi.

Kakšen je pomen ohranjanja in predstavljanja bančne zgodovine za (bančno) identiteto v sodobnosti?

Velik del sodobnih identitet posameznikov, družbenih skupnosti, tudi bank in drugih podjetij definira odnos do njihove preteklosti. Preteklost je izvor znanja in izkušenj, umešča nas v domači in mednarodni prostor. V tem dialogu s preteklostjo se nenehno odpirajo nova in drugačna vprašanja, zato moramo lastno zgodovino raziskovati sami, kajti drugi je ne bodo namesto nas. Brez zgodovine smo kot ljudje brez spomina. Vsak dan in vedno znova se moramo učiti od začetka.

Slovenska zgodovina se običajno predstavlja kot proces prelomov. Vsak prelom pa je z reinterpretacijo pomenil tudi selektivno spominjanje. V takih (re)interpretacijah so povsem prezrte kontinuitete na ravni institucij in ljudi, znanja in praks. Bančništvo moderne dobe se ni izognilo tej usodi. Ni se videlo njegove celote, temveč se je njegove začetke postavljalo v različna, celo novejša obdobja. Vedno se je kaj odmislilo. Z navezavo začetkov modernega bančništva v Sloveniji na Kranjsko hranilnico lahko sledimo neprekinjenemu dvestoletnemu loku bančne zgodovine. Kranjska hranilnica je zaživela leta 1820 kot rezultat posameznikov, ki so imeli dovolj poguma, da so začeli z razvojem institucije in o njej ambiciozno razmišljali. Izšlo se je dobro, za banko in okolje. Primerjava pokaže, da je pobuda prehitevala marsikatero deželo, ki je danes v ekonomskem pogledu pred nami. Treba je gledati prek plotov sedanjosti, pa naj so še tako visoki!

Vas je pri raziskovanju bančne dediščine na Slovenskem kaj posebej presenetilo?

Čeprav smo to vedeli že na osnovi drugih raziskav, je bil obseg sprememb v bančništvu presenetljiv po drugi svetovni vojni, v socializmu. V vseh desetletjih, do ustanovitve samostojne slovenske države, je šlo za pogoste reforme, ki so na vsakih nekaj let spreminjale institucionalno in regulativno podobo bančništva. Sprememb, reorganizacij bank, združevanj in razdruževanj ter preimenovanj je bilo toliko, da jim je na trenutke težko slediti. V muzeju je to zelo nazorno predstavljeno. Dinamiki sprememb je sledila bančna terminologija, kajti vse spremembe so se odražale tudi ali predvsem v jeziku. Zelo pogoste reforme so bile v tesni povezavi s spreminjajočimi se koncepti ekonomskega razvoja, a vse v trdnih okvirih komunističnega sistema.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ