Zanimiv zapis o tem, kdo so ljudje, ki sestavljajo današnjo elito? So to morda zgolj ranjeni otroci, ki niso prejeli dovolj ljubezni?
Kaj, če elito sestavljajo ljudje, ki so globoko prizadeti, z zamero do sveta, do drugih ljudi, da oni so, kdor so? Morda niso dobili ljubezni in sprejemanja kot vsi ostali.
In danes to sprejemanje in ljubezen iščejo v bogastvu milijard, kopičenju ozemlja, ekonomske in politične moči, veljave, oblasti, vladanja.
Krivijo druge in svet ter da se s samopoveličevanjem v utvari prepričujejo, da bodo dobili to, po čemer zares hrepenijo.
Da ni v igri nobenih vesoljcev, hudiča, zla. Zloveščih sil.
Da so to otroci, s katerimi se je ravnalo brez ljubezni. Se jih izkoriščalo. Lastilo. In so imeli svoje otroke, ki so jih poveličevali v status, silili v neke ideale, v utvari, da bodo s tem premagali to, kar jim je bilo storjeno ali česar so bili v ranem človeškem odnosu prikrajšani.
Navidez bogati, vplivni ljudje, a v resnici prazni, votli, ki tavajo z osiromašeno dušo v brezkončnem hlastanju za tem, da so sprejeti. Kot zombiji, a še vedno naši ljudje.
Reveži, ki jim je bilo prikrajšano občutiti pravi človeški stik in s tem smisel obstoja in srečnega življenja. Tako otopeli, da niti približno ne vedo, kaj je resnična ljubezen med ljudmi, in da je sploh možna, in kako je ljubezen sploh čutiti.
Če obrneš zgodbo v to smer, s čim se ta svet pravzaprav spopada?
S čim imamo v sebi kot ljudje, človeštvo trenutno opravka?
In kaj ta svet zares potrebuje?
Gregor Kelt
- Poglejte si še: Hrepenimo po bližini. Potrebujemo se.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
