Robert Rolih je eden od vodilnih svetovnih predavateljev na področju investiranja. Svoje tečaje o delu z denarjem in vlaganju denarja redno izvaja po vsem svetu in ima stranke iz več kot 40 držav. Njegova knjiga The Million Dollar Decision je mednarodna prodajna uspešnica. Prevedena je v številne jezike, tudi v mandarinščino in bolgarščino. Z njim smo se pogovarjali o trenutnem stanju v svetu.
Kaj glede na trenutno situacijo (kriza zaradi epidemije koronavirusa) po vašem mnenju lahko pričakujemo na finančnem (in gospodarskem) področju v naslednjih letih?
Za trenutek si predstavljajmo gospodarstvo kot kolono vozil na avtocesti, ki vozi 130 kilometrov na uro. Naenkrat se zgodi velika nesreča in vse obstane. Tudi če so se policija in reševalci (vlade in centralne banke) hitro odzvali, bo trajalo kar nekaj časa, da bo kolona spet nadaljevala pot in pospešila do 130 na uro.
Kaj pa če se zgodi še kakšna nesreča jeseni ali naslednje leto? Kolona bo spet obstala in težave bodo še večje.
Situacija je težka, saj nekajmesečne zaustavitve proizvodnje, potovanj in tako rekoč vsega preostalega ne moremo kar magično rešiti. Veliko podjetij že ima finančne težave ali jih bo imelo v prihodnosti. Vsi ukrepi centralnih bank in vlad so sicer začasno ublažili situacijo, toda vse kredite bo treba nekoč povrniti. In marsikatero podjetje tega ne bo sposobno. Temu sledijo nižje plače, odpuščanja. Ljudje, ki imajo nižje prihodke in potujejo manj kot prej, bodo znižali svojo potrošnjo. Manjša potrošnja pomeni manj prometa in dobička za podjetja. To ponovno vpliva na zaposlovanje in plače. Skratka, situacija ni rožnata in naslednja leta bodo za marsikoga neugodna.
Kako sploh ravnati glede na to, da smo se kolektivno znašli pred zares velikim izzivom in, verjetno, tudi velikimi spremembami na svetovni ravni?
Nekateri ljudje razmišljajo, da moramo malce počakati, pa bo spet vse po starem. Najverjetneje ne bo tako. Svet se je spremenil. To je dejstvo. Če na zaposlitveno ali podjetniško prihodnost gledamo enako kot pred pol leta, nas čakajo slabi časi. Treba je razmišljati o spremembi poslovnih modelov, o pridobivanju novih znanj, o prilagoditvi novim situacijam ali celo o čisto novih karierah oziroma podjetniških idejah.
Kaj lahko pričakujemo v Sloveniji?
Verjetno več davkov in višje davke. (smeh) Tako kot povsod po svetu, seveda.
Zasledili smo, da je vaše poslanstvo deliti informacije, ki jih finančna industrija skrbno skriva. Bi lahko z nami delili nekaj najbolj 'udarnih'?
Tematika, ki udeležence mojih tečajev najbolj šokira, je vpliv majhnih provizij na dolgoročne donose različnih finančnih produktov, kot so naložbena zavarovanja ali vzajemni skladi. Naj podam preprost primer. Najbolje prodajani naložbeni finančni produkti imajo približno dvoodstotno provizijo na letni ravni (upravljavska provizija). In ko slišimo, da jo plačujemo, se nam ne zdi to nič strašnega. Mi obdržimo 98 odstotkov, finančna industrija si vzame dva. A na žalost na dolgi rok to ne velja več, saj začne na naše donose in provizije vplivati tudi obrestno obrestni račun. Tako nam 'nizka' dvoodstotna provizija na dolgi rok odnese polovico ali več našega denarja.
Kaj svetujete ljudem glede financ – kakšna vlaganja se bodo prebivalstvu najbolj obrestovala v naslednjih letih?
Vedno je treba najprej vlagati vase – torej v svoja znanja. Kajti le če ste finančno pismeni in če razumete, kaj se dogaja z vašim denarjem, vam finančno lahko uspe. Eno od mojih pravil o vlaganju denarja je, da morate najprej razumeti naložbeni produkt oziroma naložbeno priložnost, šele nato lahko začnete vlagati. Za tiste, ki so že dobro finančno pismeni, pa so bile zgodovinsko najbolj donosne velike košarice delnic podjetij. Ko kupujemo delnice, kupujemo podjetja. Ta pa uvajajo inovacije in ustvarjajo novo vrednost na trgu. Poleg tega so se podjetja sposobna prilagoditi vsaki spremembi na trgu. Trenutni padci delniških trgov zato pomenijo, da lahko te košarice delnic v tem obdobju kupimo po nižjih cenah, in tako lahko pričakujemo višjo dolgoročno donosnost. Seveda pa moramo pri vsem skupaj paziti še na provizije, ki jih plačujemo.
Kaj svetujete podjetnikom in panogam, na primer samostojnim podjetnikom, manjšim d. o. o.-jem in vsem, ki so s koronakrizo doživeli hud finančni padec in pravzaprav ne vedo, kaj sledi?
Predvsem to, da ne smejo čakati. Treba je prehiteti situacijo in se pripraviti na možnost, da bo ta virus naša realnost še leto ali dve. Če povzamem slavni citat Wayna Gretzkyja: ne drsajte v smer, kjer pak je, temveč tja, kjer pak šele bo. To pomeni, razmišljajte o novih poslovnih modelih, idejah, produktih, storitvah. Izredno pomembno je tudi pridobivanje novih znanj na področju spletnega marketinga, prodaje prek spleta in podobnih tematik.
Ali menite, da je koronakriza naključna ali dobro premišljen načrt elit?
Naključna. Ne vidim nekega smiselnega scenarija, po katerem bi katerakoli skupina oziroma država na svetu imela od te situacije koristi.
Kaj bi za konec svetovali našim bralkam – lahko delite z nami kakšno motivacijsko misel, nasvet, izkušnjo, ki nas bo opogumila?
Vsaka kriza ali velika sprememba v svetu je tudi velika priložnost. Spremembe prinesejo nove potrebe na trgu, ki jih lahko prav vi zadovoljite. Medtem ko drugi tarnajo, se lahko vi izobražujete in razmišljate o novih priložnostih, ki se ustvarjajo na trgu. Veliko izjemno uspešnih posameznikov in podjetij je začelo svojo pot prav v krizah. In to naj bo misel, ki naj spremlja čisto vsakega.
