V okviru 74. Ljubljana Festivala bo nocoj in v torek na odru Cankarjevega doma uprizorjena sodobna interpretacija baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ki je eno ključnih del baletne literature 20. stoletja.
V baletu Romeo in Julija se intimni prizori prepletajo z razgibanimi skupinskimi odlomki. Kot so zapisali pri Festivalu Ljubljana, glasba izstopa po izraziti melodiki, ritmični ostrini in barvitem orkestru.
Plesna zasedba
V glavnih vlogah plešeta Salvador Rocher kot Romeo in Rosanna Freda kot Julija. Poleg njiju zasedbo sestavljajo še Deivid Barrera, Diana Grytsailo, Ivan Merino, Alice Pieri, Laura Martin in Joel Mesa Gutierrez, Theo Vanpop, Jennifer Wallen, Samuel Olariaga ter Araitz Lasa.
Mednarodna produkcija je nastala pod vodstvom španske koreografinje in plesalke Asun Noales ter španskega dirigenta Josepa Vicenta. Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA bo nastopil pod vodstvom šefa dirigenta Vicenta, ki delo umešča v sodoben, a spoštljiv dialog s klasično baletno tradicijo.
View this post on Instagram
O zgodovini uprizoritve
Baletna drama Romeo in Julija, ki jo je ruski skladatelj Prokofjev zasnoval leta 1935 na podlagi Shakespearove dramske predloge, je bila prvič uprizorjena leta 1938 v Narodnem gledališču v Brnu, v koreografiji brnskega baletnika Iva Vania Psote. Kot še piše v opisu uprizoritve, je skladatelj zgodbo o zaljubljencih iz Verone uokviril z izrazito dramatsko zasnovo, značilno melodiko in ostrimi ritmičnimi poudarki, ki ustvarjajo širok razpon med intimnimi prizori in razgibanimi skupinskimi odlomki.
Delo je zaradi zamenjave gledaliških vodstev in umetniških zadržkov do prvotne različice doživelo več preoblikovanj, dokončno podobo pa je dobilo ob premieri v Marijinem gledališču iz Sankt Peterburga leta 1940. Posebnost partiture je tudi razširjen instrumentarij, saj je Prokofjev v orkester vključil tenorski saksofon, kornet, violo d'amore in mandoline, s čimer glasba pridobi posebno, barvito in mestoma italijansko zvočno paleto.
