Dva izmed sanjske peterice si že lasti

2. 4. 2020 | Jure Šujica
Deli

Ob tem priznava, da so ga vedno nekoliko bolj privlačili terenski avtomobili, že nekaj let pa je navezan zgolj na eno avtomobilsko znamko.

Nekdanji in hkrati najuspešnejši slovenski dirkač na reliju Dakar ima kljub dirkaškemu pokoju še vedno žilico za avanture. Posledično v njegovi sanjski štirikolesni peterici ne boste našli prav veliko klasičnih športnih avtomobilov (razen enega), pa čeprav je imel med drugim možnost sesti za volan legendarnega Ferrari Enza, ki je sicer v lasti njegovega dobrega prijatelja Muhammeda Bin Sulayema. Njegove sanje so posledično veliko bolj prizemljene in do zdaj si jih je deloma že uresničil.

Če ne bi bilo nikakršnih omejitev, katerih pet avtomobilov bi želeli imeti v svoji garaži in zakaj?

  1. Toyota Land Cruiser: A ne povsem običajne, temveč nekoliko predelano za vožnjo po terenu, tudi z varnostno kletko, saj bi se z njo zagotovo kdaj zaustavil na boku. Ob bok bi ji sicer postavil še Mercedes-Benz razred G, prav tako s primerno motorizacijo in opremo, vendar bi se na koncu vendarle odločil za Toyoto, saj sem z njo preživel več 100.000 kilometrov po Afriki – vedno brez težav in verjamem, da bi z njo lažje obkrožil svet.
  2. Porsche 911: (Ostaja na sezamu, dokler se še lahko nizko usedem). Po duši sem športnik in tudi 911 je po mojem mnenju pravi športnik. Avtomobil zame namreč ni zgolj prevozno sredstvo od točke A do točke B, temveč moram na poti v njem tudi uživati – tudi če ne vozim hitro, biti lep na zunaj in imeti dober interjer. Nisem pa izbirčen, kar zadeva letnik in generacijo, saj upoštevam načelo, da se v avtomobile, ki si jih ne morem privoščiti, ne poglabljam.
  3. Toyota Rav4: Sanjski avtomobil, ki ga pravzaprav že vozim. Gre za vozilo, ki je spremenilo moj pogled na hibride, in če bi me še pred štirimi leti kdo vprašal, ali bi si omislil takšno vozilo, bi kategorično rekel ne! Danes pa v njem uživam, vožnja je udobna in upoštevam omejitve hitrosti – četudi so te včasih še preveč stroge. Vožnja s tem vozilom me pomirja.
  4. Mitsubishi Lancer Evolution X: Preprosto zato, ker me zanima, kaj ta avtomobil prinaša, kako se vozi.
  5. Mercedes-Benz ML 500: A ne katerikoli, temveč dirkalnik, s katerim sta se Brane Krajnc in Barbara Prislan leta 2004 odpravila na reli Dakar. Ta avtomobil imam namreč v garaži, saj sem ga nekaj let po dirki kupil. Ob tem naj omenim, da si želim, da bi se z njim še kdaj odpravil na kakšno pravo avanturo.

Kateri avtomobil vozite trenutno?

Toyoto Rav4 hibrid, letnik 2019.

Ko ste opravili vozniški izpit, kateri je bil prvi avtomobil, ki ste ga kupili oziroma vozili?

Vozniški izpit sem delal z Zastavo 101, ki pa je bil že močno dotrajan. Izpit sem zato s 17 urami dokončal z Zastavo Yugo. Moj prvi avto pa je bil nato Fiat 126p, a s 600-kubičnim motorjem, s katerim sem bil pravi frajer. Avtomobil sem pozneje z nekaj predelavami pred vstopom v vojsko prodal, kam je odšel, se pa žal ne morem spomniti.

Izmed vseh avtomobilov, ki ste jih imeli, prodajo katerega avtomobila najbolj obžalujete?

Obžalujem pravzaprav nobene. Sem pa bil v nekem trenutku, uradno, na papirjih (in verjetno kot edini Slovenec) lastnik štirih Toyot Land Cruiser. Izmed teh štirih smo eno poimenovali Lucy, imela pa je vlogo spremljevalnega vozila v puščavi. Opremljena je bila s 4,2-litrskim osemvaljnim motorjem, in to je pravzaprav avtomobil, ki bi ga izmed vseh mojih nekdanjih najraje dobil nazaj. Bil je izredno udoben, saj si lahko brez težav spal na zadnjih sedežih, prtljažnik pa se je odpiral dvodelno, kar je pomenilo, da si se lahko usedel na spodnji del vrat in z družbo ob sebi, recimo, narezal kakšno dobro salamo. Vse preostale avtomobile sem prodal po temeljitem premisleku.

Kako intenzivno spremljate avtomobilske novosti? Se morda katere izmed njih še posebno veselite?

Povedano po pravici – in verjetno v nasprotju s prepričanjem številnih – avtomobilskim novostim in napredku ne sledim. Vse skupaj poteka prehitro, zaradi česar sem se v zadnjih dveh desetletjih osredotočil le na novosti znamke Toyota, blagovno znamko, ki me nikoli, niti v najbolj zahtevnih situacijah, ni razočarala, pri čemer pa se še zlasti osredotočam na meni bližnje SUV-e in na razvoj hibridne tehnologije. Laično menim, da v Sloveniji zaradi zaostanka v razvoju na določenih področjih še ni prišel čas za popolno elektrifikacijo.

Bencin ali elektrika?

Uporabljam oboje in priznam, da se v tej kombinaciji počutim najbolje. Vedno, še iz časov prejšnje zaposlitve, sem pozoren na to, da ko količina goriva v rezervoarju pade pod polovico, zavijem na bencinsko črpalko (dotične znamke), hkrati pa želim v tem času čim bolje izkoristiti vire električne energije. Na splošno bi pravzaprav raje uporabljal izključno električno energijo, vendar pa je moj življenjski slog preveč dinamičen, da bi si lahko zaradi nepredvidenih 'ovinkov' na službeni poti privoščil nenačrtovano večurno čakanje na polnilnici.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"