Uporaba varnostnega pasu kot enega od starejših varnostnih elementov še vedno na prenizki ravni.
Kaj imajo skupnega okoljska onesnaženost in varnost na cestah? Na prvi pogled nič kaj dosti. A dejstvo je, da gre za dva problema, s katerima se v razvitem svetu ukvarjamo iz dneva v dan, ob tem pa morda nekoliko pozabljamo, da je ta problematika še veliko hujša v tretjem svetu. Če so ceste v državah EU leta 2019 terjale nekaj manj kot 25.000 življenj, so ceste širom sveta terjale kar 1,35 milijona smrtnih žrtev – v povprečju 3700 vsak dan.
V teh dneh Švedska gosti tretjo globalno ministrsko konferenco, na kateri bodo delegati iz več kot 80 držav članic razpravljali o strateških usmeritvah in načrtih za zmanjšanje števila smrtnih žrtev v prometu do leta 2030. Statistike namreč kažejo, da so možnosti za nastanek prometne nesreče s smrtnim izidom v nerazvitem svetu kar trikrat večje, kot so v razvitem. Najbolj zaskrbljujoče je, da kar polovica držav po svetu z zakonom ne zahteva uporabe varnostnih pasov niti na sprednjih sedežih.
Konferenca v sodelovanju s svetovno zdravstveno organizacijo WHO poteka ob koncu desetletnega načrta, zastavljenega leta 2011. Udeleženci – na včerajšnji otvoritvi se jih je zbralo kar 1700 iz skupno 140 držav – bodo predstavili analizo minulega obdobja in razen načrtov za prihodnost potegnili vzporednice z drugimi izzivi, povezanimi s trajnostnim razvojem.
Med podporniki tudi Volvo
Svoj delež h konferenci so dodali tudi pri avtomobilski znamki Volvo. Švedska avtomobilska znamka je v minulih desetletjih prispevala skorajda največ k povečanju varnosti v avtomobilizmu. Nenazadnje letos mineva 61 let, odkar so predstavili tritočkovni varnostni pas (ki ga v domala nespremenjeni obliki uporabljamo še danes), prav tako pa je odgovorna tudi za predstavitev zmečkljivih con avtomobilov, ki ob trku z oviro preusmerjajo sile stran od potnikov in kletke vozila.
»Podatki z vsega sveta kažejo na to, da so na svetu številne neenakosti, ko pride do vprašanja prometne varnosti. Nanje moramo odgovoriti s pomočjo tehnologije, hkrati pa vzpostaviti tudi globalen odnos do vprašanja prometne varnosti. Moramo razumeti in izpostaviti razlike v uporabi varnostnega pasu, hkrati pa se je treba osredotočiti tudi na ustrezno infrastrukturo, ki bo zaščitila ranljive udeležence, kot so kolesarji in pešci,« je izpostavila Malin Ekholm, vodja Volvovega centra za prometno varnost.