20. 10. 2011, 15:40 | Vir: Playboy

Veliki Gordini: Rapsodija v modrem

Ni dovolj, da ste v šestdesetih ali najpozneje v sedemdesetih letih minulega stoletja že živeli, biti ste morali že toliko pri sebi, da ste dojemali okolico in da ste bili ljubitelj avtomobilizma. Potem zdaj v sebi čutite nekaj, česar (si) ne znate razložiti, je pa vsekakor nekaj prijetnega.

Še ena zgodba o uspehu. Daljnega leta 1899 se je v okolici Modene družini Gordini rodil Amadeo in že kot najstnik pokazal veselje do avtomobilske tehnike. Mulec se je hitro prerinil v delavnico Alfierija Maseratija (ja, tistega!) kot mehanik ter si tam izbrusil teoretično znanje in rokodelske spretnosti. Star kake četrt stoletja se je ustalil v Parizu in po malem dirkal, na primer s fiati na 24 urah Le Mansa, hkrati pa v delavnici brusil serijske fiate in simce. Po dobrem desetletju pridnosti si je že pridobil odličen renome, in to tolikšnega, da so ga začeli v avtomobilskih krogih klicati kar čarovnik.

Amédée, kot se je po zamenjavi državljanstva preimenoval, je postal zvezda. Zvezda avtomobilskih frizur ali kot bi mu rekli danes: tuner.

Ampak to, po čemer ga poznamo danes, niso ne fiati, ne simce in ne lastni dirkalniki – celo ne tisti za dirke formule 1 med letoma 1950 in 1956, v katerih je trenutek slave doživel tudi njegov sin Aldo (ena dirka in odstop) –, danes ga poznamo po renaultu 8 gordini.

Zgodba z Renaultom se je začela po njegovi karieri pri Simci in poznejši samostojni obrt­ni dejavnosti, v času, ki gospodarsko ni bil najprijaznejši. Sredi petdesetih let je evropski motošport zašel v manjšo krizo, Gordini pa se je takrat povezal z Renaultom. Tam so ga dali na preizkušnjo, naj izboljša njihov menjalnik. Očitno je bil dober, saj so ga takoj zaposlili. Njegova prva prava naloga je bila izboljšati motor modela dauphine. Že naslednje leto so Pari­žani, navdušeni nad rezultati, pri njem naročili deset tisoč različic dauphina gordini.

Čar 'njegovega' dauphina je bil v tem, da je bil zunaj – kar je danes prav nepredstavljivo – povsem enak drugim dauphinom, ker pa je motorju spremenil glavo (drugi koti ventilov, spremenjeni sesalni in izpušni vodi), je tak­šen dauphine omogočal »iz­jemne občutke v vožnji za razumno ceno«, kar je postal njegov zaščitni znak.

Leta 1964 je Renault predstavil model 8 gordini.

Zmogel je 170 kilometrov na uro in prvi kilometer prevozil v le 33 sekundah, pobarvan pa je bil v odtlej značilno modro barvo france 418, okrašeno z dvema vzdolžnima belima trakovoma. Že v prvem letu so jih izdelali več kot 2600. Na pobudo treh novinarjev so čez dve leti pod pokroviteljstvom Renaulta in Elfa organizirali dirke z osmicami gordini (sprva kot kombinacijo gorskih, krožnih in reli dirk, pozneje pa samo še krož­ne), na katerih niso bile dovoljene nikakršne spremembe. Tako so se začeli kaliti mladi vozniški talenti na dirkah, ki jim danes pravimo pokalne.

V sodelovanju Gordinija in Renaulta velja omeniti še znameniti dan G poleti leta 1970, ko se je tisoče lastnikov gordinijev, pretež­no 8, zbralo na dirkališču Le Castelet, kjer je Renault predstavil naslednika osmice – dvanajstico. To je bil tudi zadnji gordini, pri katerem je Gordini aktivno sodeloval. Še ena naftna kriza je že čez nekaj let zaustavila uspešen pohod novega spredaj gnanega športnodirkalnega gordinija. Ko se je Gordini že star umaknil iz posla, se je njegovo ime še nekaj let pojavljalo na nekaterih šport­nih renaultih in le malo pred svojo smrtjo je še videl zmago modela renault alpine, seveda odetega v značilno modro z belima trakovoma, na dirki 24 ur Le Mansa.

In tako se je končala Gordinijeva era in njegovih avtomobilov, ki jih je samo za Renault v 20 letih izdelal več kot 200 tisoč!

Oživitev legende

Ker živimo v času, ko je nostalgija skoraj neverjetno uspešno orodje v rokah tržnikov, smo bili pred dvema letoma priče oživitvi tega legendarnega imena. Renault je leta 2009 uradno vnovič lansiral to blagovno znamko in prvi model – twingo gordini. Slavnim renaultom caravelle, 5 alpine turbo, 17 in že prej omenjenim se je kmalu pridružil še clio.

Danes gordini ni več (samo) tisto, kar je nekoč bil, danes je to industrija in umetnost obvladovanja blagovne znamke. Gordini so še vedno (oziroma spet) športno nabriti avtomobili iz Renaultove ponudbe, a ne le to. Gordini je lahko le obleka avtomobila (zunanjost in notranjost, torej brez sprememb pri mehaniki), lahko je kolekcija oblačil, lahko so dodatki (torbe, avtomobilski ključi), lahko pa je tudi – kitara znamke Gibson. To so v le petih primerkih izdelali za glasbeni festival Rock en Seine letos poleti, gre pa za ponovno izdajo takrat revolucionarne kitare SG iz leta 1961.

A je že prav tako, pristop, s katerim je uspelo Gordiniju v svojih časih, bi bil danes morda vreden le vestičke v lokalnem časopisu, Renault pa dostojno obuja ime, ki je v sredini minulega stoletja pomenilo raj na zemlji za ogromno mladih dirkačev, ljubiteljev avtomobilizma in njegove tehnike ter privržencev Renaulta. Na način, ki je času primeren.

Zatorej je ne glede na Gibsonovo kitaro in navkljub morda ne najbolj posrečeni primerjavi ime Gordini in vse, kar stoji za njim, kot Rapsodija v modrem. Tako kot ob poslušanju tega Gershwinovega znamenitega dela se tudi ob gledanju starih fotografij ali posnetkov dirk gordinijev marsikomu naježi koža.

Gordini v letnicah

1899 Rojstvo Amadea Gordinija.
1925 Gordini se nastani v Parizu.
1930 Gordini začne uradno sodelovati s Simco.
1938 Eden od avtomobilističnih novinarjev označi Gordinijeve predelave kot delo čarovnika.
1940 Sin Aldo Gordini se pridruži očetu v dirkaški delavnici vozil F1 in pozneje ­ tudi starta na eni od dirk.
1950 Gordini se udeleži svetovnega prvenstva proizvajalcev dirkalnikov, a so uspehi zaradi pomanjkanja denarja razmeroma skromni.
1952 Jean Behra se na dirki za VN Švice zavihti na tretje mesto z gordinijem type 16. Rezultat ponovi Robert Manzon z enakim dirkalnikom na VN Belgije. To sta tudi edini uvrstitvi na stopničke za Gordini na dirkah F1.
1953 Francija odlikuje Gordinija z legijo časti.
1956 Zadnje leto dirkanja v F1. Gordini se poveže z Renaultom.
1957 Gordini dobi naročilo za deset tisoč predelanih avtomobilov dauphine.
1964 Rojstvo modela renault 8 gordini.
1966 Rojstvo pokalnih dirk z renaultom 8 gordini.
1969 Gordini proda Renaultu svoje ime za oznako športnih različic avtomobilov.
1970 Dan G na Le Casteletu.
1970 Predstavitev modela 12 gordini, ki so jih v štirih letih izdelali okoli pet tisoč.
1975 Predstavitev modela 17 TS gordini.
1978 Zmaga modela renault alpine na dirki 24 ur Le Mansa.
1979 Gordinijeva smrt.
2009 Oživitev blagovne znamke Gordini in predstavitev različice twingo gordini.
2010 Predstavitev različice clio gordini.
2011 Četrti novodobni gordini: wind. Na festivalu glasbe Rock en Seine predstavijo unikatni wind gordini by gibson in pet primerkov rimejka kitare gibson SG '61. Na Facebooku zabeležijo 30 tisoč privržencev te blagovne znamke.

Tekst: Vinko Kernc
foto: Renault, Shutterstock

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord