So droni visokotehnološko sredstvo prihodnosti ali igrača za fante?

Danes ne obstaja več veliko stvari, ki bi nas še lahko osupnile. Da bi nam vzele dih, nas nagonsko pritegnile in nam ukradle vsako iskrico pozornosti. Človek je vedno sanjal, da bi se poistovetil z občutki ptice. Želel si je leteti, tako laže potovati in premagovati razdalje, a predvsem čarobnost sveta doživeti iz druge perspektive. Pogled od tam zgoraj pač ima svojo moč in magično privlačnost. Opazovalcu odpira dodatno dimenzijo dojemanja osupljive pokrajine in arhitekturnih presežkov. Človek se s tem pogledom poistoveti s ptico, ki s široko razprtimi krili kot v pravljičnem počasnem posnetku jadra nad nami in si ogleduje vsako našo zemeljsko naravno ali ljudsko materialno podrobnost. Tam zgoraj se ritem dihanja in življenja umiri. Pogled nekaj deset metrov navzdol, levo, desno ali pa daleč naprej proti neskončnemu obzorju oči navda s spokojnostjo.

Droni: definicija

Droni oziroma brezpilotni letalniki so v zad­njem obdobju postali ena najbolj vročih elektronskih naprav. So industrijski izdelek z izredno širokim spektrom uporabe, namembnosti in tehnološkega razvoja ter postajajo predvsem sredstvo bistveno učinkovitejšega delovanja človeka v pri­hod­nosti. Razvijajo jih visokotehnološka podjetja, ki jim pripisujejo jasno izpostav­ljeno uporabno noto.

Na drugi strani za veliko množičnost skrbijo predvsem droni za snemanje in fotografiranje iz zraka. Tako tisti za več tisoč evrov, ki so namenjeni profesionalni produkciji, kot tudi droni za dobrih tisoč evrov za zabavo zasebnikov.

Dron je torej elektronska naprava, ki že začetniku omogoča mamljivo perspektivo pogleda od tam zgoraj, in je na drugi strani prizorišče visokotehnološkega boja za industrijo prihodnosti. Če se bodo zakoni dovolj dobro prilagodili tudi manjšim napravam, bi lahko že leta 2020 po svetu letalo kar okrog 12 milijonov najrazličnejših dronov. Ključno vprašanje: bodo droni postali igrača za bolj ali manj velike fante ali pa bodo res povsem spremenili način našega življenja?

Daleč od igrače

»Naši izdelki prav gotovo niso igrače, temveč visokotehnološki brezpilotni sistemi. Tudi kupci niso fizične osebe, temveč raz­ne interesne organizacije, ki iščejo nove storitve za napredne storite. Cena našega osnovnega modela je primerljiva z avtomobilom višjega razreda,« pravi Uroš Kravos, direktor ajdovskega podjetja C-Astral.

Kravos je prvi obraz deset let starega podjetja, ki je na svetovni trg poslalo že blizu 200 brezpilotnih letalnikov in njihovo število se povečuje iz meseca v mesec. Njihovi naročniki niso ljubitelji tehnoloških naprav, temveč resne organizacije iz vrst geodezije, zavarovalništva, naravovarstva, civilne zaščite in tudi vojske. Ajdovci so namreč podpisali pogodbo o brezpilotnem varovanju vojakov tako z Združenimi narodi kot tudi s slovensko vojsko.

Najbolj znani so postali po brezpilot­nem sistemu Bramor, za katerega so razvili tudi vzletno rampo in zemeljsko, pri nekaterih modelih pa tudi usmerjevalno anteno. Njihov letalnik z začetno kinetično energijo vzleti v zrak, nato se vklopi avtopilot in ga dvigne na vnaprej nastavljeno višino. Letalnik nato leti z avtopilotom in tako tudi pristane. V zraku lahko ostane tudi tri ure in ima domet okrog 30 kilometrov, kar je za letalnike te kategorije vrhunski dosežek.

Kaj vse znajo droni

Hiter pregled referenc ajdovskega podjetja laiku na najboljši način razloži, kaj vse znajo droni opraviti že danes in na katerih področjih jih lahko še bolj pričakujemo v prihodnosti. Svoje sisteme namreč uporabljajo za mapiranje oziroma izdelavo ortofoto posnetkov (enak proces z letali je bistveno dražji), opravljanje nadzora v civilne in vojaške namene, na področju geo­dezije in izdelave 3D-modelov. Skupaj s kanadskim partnerjem so razvili brezpilotni sistem za nadzor plinovodov in zaznavanje uhajanja plinov. Medtem ko je bil do zdaj tak senzor na helikopterju težak 45 kilogramov, ima na dnu njihovega letalnika maso vsega 600 gramov.

Razvili so tudi sistem za pomoč pri naprednem kmetovanju, ki na primer poišče plevel in zagotavlja kar najbolj racionalno rabo umetnih gnojil in pesticidov. Njihov sistem uporabljajo tudi zavarovalnice, ki lahko v nekaj urah z letalnikom posnamejo prizadeto območje in skoraj do zadnjega poškodovanega ploda natančno ugotovijo realno škodo. Ta zato ni več ocenjena okvirno oziroma pavšalno in zavarovalnice lahko privarčujejo veliko denarja. Tudi ameriški policisti so izračunali, da bi lahko tretjino današnjih nalog helikopterjev prevzeli droni in na leto privarčevali več kot 60 milijonov evrov.

Vpliv na naša življenja

Kje so torej meje dronov oziroma brez­pilotnih letalnikov? Bodo naše vsakdanje življenje spremenili tako, kot so ga pred več kot 100 leti avtomobili? Še ko se je leta 1898 v Ljubljano s prvim avtomobilom pripeljal grof Anton Codelli, so ga kočijaži gledali postrani in se pritoževali, da s svojim vozilom plaši živino.

Danes si avtomobil lasti že vsak drugi Slovenec, samo lani so na vsem svetu prodali 72 milijonov novih osebnih avtomobilov. Bodo čez 100 let enako nepogrešljivi kot danes avtomobili postali tudi droni? Že danes nam namreč učinkovito lajšajo vsakdan, izboljšujejo storitve in celo rešujejo življenja. Pozimi so z relativno poceni dronom 'odnesli' vrv ponesrečeni družini na zaledenelem koseškem bajerju, znan je primer ameriškega gasilca, ki je z dronom poslal rešilno vrv dečkoma sredi podivjane reke in ju rešil pred brzicami.

O dronih prihodnosti odkritijo govorijo kurirska in dostavna podjetja, širokopasovni internet namerava z njim po svetu širiti Facebook. Potencial dronov se zdi neskončen.

Pristanek v zabavni industriji

Droni so nepogrešljivi tudi v zabavni industriji, kjer kot snemalniki zapisujejo prav osup­ljive, drugačne filmske prizore. Klasična kamera na tleh posname ljudem znano dimenzijo, dron pa jo nadgradi in jo po­popra s čarobnostjo. Danes se zato zdijo posnetki z dronom kot nepogrešljiva začimba v specialiteti kuharskega mojstra, ki v končnem filmskem izdelku pač ne sme več manjkati.

Tudi na tem področju Slovenci v svetu pomenimo veliko. Kopterworx iz Krškega je razvil lasten dron hammer X8 za 20 tisoč evrov, ki lahko dvigne težke snemalnike z maso do 15 kilogramov in je eden vodilnih ponudnikov profesionalnih brezpilotnih rešitev za snemanje in fotografiranje iz zraka. Njihove posnetke lahko opazimo v delčkih oglasov za velike medna­rodne koorporacije.

V svet šovbiznisa namerava prodreti tudi podjetje Airnamics iz Medvod, kjer so razvili že na prvi pogled osupljiv letalnik R5. Je celo tako dober, da ga za zdaj sploh ne smejo uporabljati.

Zakonodaja na področju brezpilotnih letalnikov se je do zdaj uredila le v rangu do 25 kilogramov, njihov R5 pa po trenutni zakonodaji spada v razred nad 150 kilogramov. Ustanovitelj podjetja Marko Thaler, doktor znanosti iz strojništva, poudarja, da je njihov dron tako kljub visokim varnostnim standardom ostal prizemljen in zato so tudi sami projekt razvoja raje ustavili.

»Naš letalnik ima dejansko več skupnega s potniškim airbusom kot s klasičnim dronom. Toda dokler se tudi za ta rang letalnikov regulativa ne bo uredila, ga ne bomo razvijali. Tveganje je preprosto preveliko. Težko je prepričati tudi investitorje, saj je z današnjega vidika končni razplet produkta čista loterija,« pravi Thaler, ki je od desetih največjih produkcijskih hiš po začetnih testiranjih dobil zelo dobre odzive. Celo navdušeni so bili, doda z zadovoljstvom in hkratnim kančkom grenkobe.

Denar ni ovira

»R5 ni bil zasnovan z mislijo, da bi bil poceni, temveč da bi bil vrhunski. Vodilnih producentov ni nikoli zanimal strošek nakupa oziroma uporabe. Povedano drugače, denar ni bil ovira. Zanimalo jih je le, kdaj lahko uredimo vse potrebne certifi­kate in omogočimo uporabo,« nadaljuje Thaler. Toda če bi bilo mogoče, bi trenutno certificiranje v vsaki državi trajalo pol leta in stalo 100 tisoč evrov. Glede na napredne sisteme in visoko tehnologijo, ki ga premore ta 3,7 metra dolg in 2,7 metra širok letalnik, so osupljive tudi njegove zmogljivosti. Do 100 kilomet­rov na uro pospeši kot ferrari v štirih sekundah in doseže hitrost 130 kilometrov na uro, ki pa je zaradi nadzorovanja velikih pojemkov ob zaustavitvi elektronsko omejena. Tak letalnik lahko dvigne maso od 60 do 80 kilogramov.

Tako za C-Astral kot Airnamics velja, da sta nastali v prvi vrsti na podlagi zaljub­ljenosti v nove tehnologije, aviacijo in tudi modelarstvo. »Skupaj s sodelavci smo že od otroštva zaljubljeni v letenje in aviacijo. Ker prihajamo iz različnih strokovnih področjih, lahko sisteme razvijamo sami. Naredili smo ohišje iz ogljikovih vlaken, računalniško pod­poro, izdelali avtopilot in spisali algoritme za nadzor letalnika. Prav zaradi lastnega kompleksnega znanja nam je uspelo raven varnosti in zmogljivosti postaviti stopničko više,« razlaga Thaler.

Slovenija, dežela dronov?

Kljub nespornemu potencialu slovenskega visokotehnološkega znanja na področju najrazličnejših brezpilotnih letalnikov in kljub dejstvu, da tujci Slovenijo poznajo po dronih in zavoljo naštetih primerov nemalokrat o njej govorijo celo kot o deželi dronov, smo na globalnem zemljevidu zanemarljiv igralec tako z vidika številčne proizvodnje kot nabave.

Približno tri od štirih dronov na svetu namreč proda kitajska družba DJI. Pri 25 letih jo je ustanovil Frank Wang, ki danes sodi na Forbesovo lestvico desetih naj­bogatejših Zemljanov. Čeprav DJI proiz­vaja tudi profesionalne snemalne sisteme z osmimi rotorji, so ljubiteljem tehnologije in gadgetov še posebej znani njihovi droni za vsakdanjo, amatersko oziroma polpro­fesionalno rabo. To so pač tisti znameniti beli phantomi, ki zavidljive letalne lastnosti in kakovost posnetkov ponujajo že za okrog 1500 evrov.

Odgovorna uporaba

Podobno kot pri fotoaparatih velja tudi pri dronih. Glavna je ideja pilota oziroma snemalca, šele nato pride do izraza razpoložljiva tehnologija. Toda pozor, nakup in uporaba dronov je tudi odgovorno dejanje. Droni tega cenovnega razreda so sicer težki le dober kilogram, toda štirje vrteči propelerji lahko naredijo škodo in poškodujejo ljudi.

Čeprav v Sloveniji natančna zakonodaja za uporabo dronov še ni sprejeta, se je treba z njimi izogibati letenju neposredno nad ljudmi, poseljenimi območji ali cestami. Ti droni imajo le en daljinski upravljalnik, torej en človek usmerja tako dron kot tudi kamero, zato je priporočljivo imeti ob sebi prijatelja, ki pazi na njegov položaj drona v zraku in nas po potrebi opozarja.

Dron zna samodejno vzleteti in lebdeti v zraku, zato je osredotočenost bolj usmerjena v pravilen izbor kadrov in v nasprotju s klasičnim modelarstvom ne v osnovno letenje. Ker ena baterija omogoča dobrih deset minut varnega letenja, je pred vzletom priporočljivo dobro pregledati okolico, opaziti nevarnosti za poznejši let in dobro načrtovati snemanje oziroma fotografiranje. Najšibkejši člen drona je njegova baterija. Če napetost v eni izmed njenih celic pade pod določeno vrednost, lahko dron strmoglavi oziroma v primeru modernejših sistemov samodejno pristane.

Droni prav zaradi svojevrstne perspek­tive, ki na prvi pogled povprečni pokrajini doda magičnost, postajajo tudi sredstvo izražanja. Njihov smisel je v pogledih z vi­šine nekaj deset, ne z višine 300 metrov, kolikor je zaradi meje nekontroliranega oziroma kontroliranega zračnega prostora z dronom načeloma še dovoljeno dvigniti. Manj je več oziroma niže je bolje, pravi kuharski recept njihove čarobne uporabe.

Vprašanje zakonodaje

V večini evropskih držav ostaja odprto vprašanje zakonske regulative uporabe dronov in licenciranja njihovih uporabnikov. Evropska komisija pripravlja vseevropski zakon, države članice pa medtem področje urejajo vsaka po svoje. Osnovni brezpilotni letalniki se v sivem območju znajdejo tudi v Sloveniji, saj jih veljavna zakonodaja dejansko ne predpostavlja in zato Agencija za letalstvo osnutke zakona šele pripravlja. Še pred njim bodo pripravili uredbo za to področje, katerega ureditev je prav zaradi priljubljenosti dronov in njihove dostopnosti postala nujna. In če se za trenutek še vrnem k zgornjemu vprašanju...

So droni visokotehnološko sredstvo prihodnosti ali igrača za fante? Ker svet ni črno-bel, z droni pa še toliko manj, je odgovor lahko le – oboje. Slovenska podjetja pa so s svojimi velikimi uspehi navkljub majhnosti velika.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec