Zgodba o avtomobilu, ki je v zadnjih 24 letih postal sinonim za udobje, prostornost in zanesljivost

Pravzaprav je Škodina zgodba za ljubitelje strojništva, mehanike in mobilnosti ena najbolj romantičnih. Tovarna Škoda namreč ni nastala kot kombinacija entuziazma in denarja bogatih industrialcev, temveč kot kljubovanje aroganci in napuhu bogatih obrtnikov s konca 19. stoletja. Ideja o ustanovitvi tovarne se je porodila mehaniku Laurinu leta 1895, ko je nekega dne zaradi okvare na svojem nemškem kolesu poiskal pomoč v kolesarski delavnici. Poleg težav z dobavo rezervnih delov ga je neprijazno in naduto osebje tudi hudo razočaralo in prizadelo.

Takrat je sklenil, da bo svoje znanje in izkušnje pre­us­meril v proizvodnjo kakovostnih in zanesljivih koles. S prijateljem, knjigarnarjem Klementom, sta videla dobro poslovno priložnost in se hitro naučila izdelovati kolesa, ki so že leta 1896 postala sinonim za kakovost in zanesljivost.

Njuna tovarna je v hipu postala drugi največji češki proizvajalec koles, zato je bilo denarja za razvoj dovolj. Tako sta se leta 1899 lotila proizvodnje motornih koles, že leta 1905 pa sta kupcem ponudila tudi svoj prvi avtomobil. Njuno osnovno vodilo je bilo vseskozi želja, da navadnim ljudem ponudita dober in kakovosten izdelek za ugodno ceno.

Ste opazili? Tudi danes, po 125 letih, Škoda skrbno neguje plemenito idejo svojih ustanoviteljev, to je zagotavljanje najboljšega kompromisa med kakovostjo in ceno, praktičnostjo in sodobnostjo.

Navkljub vzponom in padcem ter življenju v režimu, ki ni bil pretirano naklonjen inovacijam v avtomobilskem svetu, je znamka Škoda nekako živela vse do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. V času velikih družbenopolitičnih sprememb je postalo jasno, da bo treba zastarelo zasnovo modelov 105/120 nadomestiti s sodobnejšo.

Po predstavitvi Favorita, prvega Škodinega avtomobila s prednjim pogonom, je znamka doživela hiter vzpon. V devetdesetih letih je bila sprejeta modra strateška odločitev – partnerstvo s koncernom Volkswagen. Prvi plod te poslovne poroke je bila Felicia (motorji), konec leta 1996 pa je na trg prišla Octavia – prva Škoda, izdelana na sodobni Volkswagnovi platformi.

Tudi povprečni poznavalci avtomobilov vedo, da je Škoda ime Octavia uporabljala že v šestdesetih letih, gotovo pa vsi ne veste, da je model dobil ime po številki osem. Osnova imena izhaja iz latinskega poimenovanja številke osem, za osmico pa so se pri Škodi odločili zato, ker je bila Octavia osmi zaporedni model po drugi svetovni vojni. Če gre verjeti numerologiji, številka osem predstavlja uravnoteženost, uspešnost in osredotočenost. Torej vse to, kar Octavia predstavlja tudi danes.

Pregovorno optimalno razmerje med vloženim in dobljenim gotovo predstavlja uravnoteženost. Prav tako ni dvoma, da je Octavia uspešen avtomobil. Ne samo da so jih prodali že sedem milijonov, Octavia zavzema tudi skoraj 40 odstotkov celotne Škodine proizvodnje, samo v letu 2019 pa so jih prodali 364.000 ali skoraj 1.000 na dan. Octavia je tudi zelo osredotočena. Ostaja nam­reč zvesta dvema karoserijskima različicama, ohranja širok razpon ponudbe ter ne išče bližnjic v smislu neskončnih variacij modelov.

Boter, ki daje in jemlje

Ni dvoma, da gre levji delež zaslug za to, da je Škoda Octavia danes eden najbolje prodajanih avtomobilov v svojem razredu, pripisati njenemu nemškemu botru – Volkswagnu. Ta je sicer radodaren, ko gre za delitev tehnike in mehanike. Škoda Octavia ima namreč že vse od svojega prihoda na trg konec leta 1996 privilegij, da si platformo, pogonsko tehniko in ostalo mehaniko deli z aktualnimi modeli znamk, ki v koncernu predstavljajo visoko in tudi premijsko ponudbo (VW, Audi). Octavia vse hišne novosti praviloma kmalu dobi po debiju v omenjenih znamkah.

Vseeno pa (tudi na podlagi lastnih izkušenj in znanja) ne morem mimo dejstva, da koncern VW, pod katerega spada tudi Škoda, skrbno določa podrobnosti, ki modele posameznih znamk rangirajo tako, da drug drugemu ne skačejo (preveč) v zelje. Pri vsaki generaciji Octavie sem poleg za odtenek skromnejše izbire materialov zaznal tudi kakšno (namerno) pomanjkljivost pri ergonomiji in uporabnosti. Resnično majceno, ravno tolikšno, da se ve, kdo je glavni. Je pa res, da so dobrote na voljo tudi pri Škodi (morda z zamikom), a zanje je treba pošteno plačati.

A številnih takšno pozicioniranje znotraj koncerna ne moti. Nisem namreč še naletel na lastnika Octavie, ki bi ga to resnično motilo, kaj šele, da bi bil zaradi tega nad svojo Octavio razočaran. Ravno obratno, na lestvici zadovoljstva lastnikov bi se na podlagi mojih zaznavanj Octavia morala uvrščati visoko na vrh. K temu verjetno pripomore tudi to, da je imela Škoda vedno dovoljenje, da je določene zadeve reševala po svoje. Če vprašate mene, neredko tudi bolj praktično, v zadnjem času pa so skupek teh rešitev poimenovali kar 'Simply Clever'.

Štiri (sodobne) generacije

V teh dneh, ko z nekajmesečno zamudo zaradi epidemije covida-19 najnovejša četrta generacija vendarle prihaja k prvim neučakanim kupcem, je prav, da tako, kot se za našo rubriko spodobi, na kratko prevetrimo tudi njene prednike. Seveda smo o vseh radostih in tegobah prve in druge generacije že pisali, vendar ne bo narobe, če po nekaj letih ob tej priložnosti naredim kratek povzetek, ki delno temelji tudi na osebnih izkušnjah s tem avtomobilom.

Škoda Octavia I

Na prvo generacijo Octavie me vežejo dobre izkušnje in lepi spomini. Medtem ko me prva z 1,6-litrskim bencinskim motorjem s 55 kilovati in osnovno opremo ni vrgla na hrbet, pa moram priznati, da me druga z 1,8-litrskim turbo motorjem, štiristopenjskim samodejnim menjalnikom in opremo Laurin&Klement ni pustila ravnodušnega.

Pravzaprav je bila prav ta tista Škoda, ob kateri sem se prvič vprašal, ali morda ni res, da Škoda izdeluje boljše Volks­wagne kot Volkswagen sam. No, v primerjavi s takratnimi Passati in Golfi je bila njena notranjost veliko bolj dolgočasna, toda to ni veljalo za vožnjo. Klicali smo jo 'Audi Killer' in menim, da dodatna pojasnila niso potrebna.

Octavio prve generacije so izdelovali od leta 1996 do 2010, torej še celih šest let po predstavitvi druge generacije. Tam, kjer se je prodajala hkrati z drugo generacijo, se je imenovala Octavia Tour. Seveda se ta Octavia ob svoji dobrih 20 let stari zasnovi ne more postaviti ob bok novejšim varnostnim in ekološkim standardom.

Kljub temu pa menim, da gre še danes za povsem spodoben avtomobil za tiste, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo ali pa ne želijo za avtomobil odšteti več kot kakšnega tisočaka, kolikor bi moralo zadostovati za povsem soliden primerek. Ne glede na obliko karoserije je prostora v prtljažniku dovolj, nekaj manj pa ga je na zadnji klopi, kjer primanjkuje prostora za noge.

Vseeno bi vam, če kupujete nekaj za malo denarja ali zgolj za prehodno obdobje, svetoval, da izberete model z dizelskim ali pa močnejšim bencinskim motorjem. Obstaja velika verjetnost, da se ne boste srečevali z velikimi oziroma dragimi okvarami, a to ne pomeni, da lahko pozabite na vzdrževanje.

Pri tako starem avtomobilu, ki ima verjetno tudi precej kilometrov, se lahko na seznamu okvar najde prav vse, vseeno pa ne bo odveč, če pred nakupom preverite nekaj tipskih napak. Med njimi so najpogostejše okvare mehanizmov dviga stekel, daljinskega zaklepanja, menjalnikov (1,4 in 1,6-litrski motorji), pomembno pa je, da je lastnik velike servise izvajal v predvidenih intervalih.

Številni sicer menijo, da Škoda Octavia ni posebno zanimiv avtomobil, vendar ni tako. S tem avtomobilom je Škoda nastopala tudi na dirkah in relijih, hitrostnim navdušencem pa so ponudili model RS. Serijska športna različica je razvila 180 'konjev', danes pa se cena dobro ohranjenih primerkov že konkretno dviguje. Za tiste z nekaj zbirateljske žilice še namig: Škodin sveti gral je Octavia WRC Replica. Izdelanih je bilo sto primerkov, obarvanih v belo barvo, z nalepkami tovarniške reli ekipe in bogato opremo.

Škoda Octavia 2

Veliko bolj kot prva je za kupce zanimiva Octavia druge generacije. Tako kot predhodnica se lahko tudi ta pohvali z dolgo proizvodno dobo (od leta 2004–2013), je pa v primerjavi z njo za odtenek večja. Prirastek pri merah je zlasti opazen v kabini, predvsem v predelu prostora za prednjimi sedeži (kar je bila hiba prve generacije). Kupci so se pogosteje odločali za štirikolesni pogon s Haldexovo elektronsko nadzorovano sklopko, pri čemer ima pomembno vlogo tudi model Scout z bolj terenskim videzom.

V Octavii 2 je Škoda postopoma uvajala nove koncernske motorje in tudi dvosklopčni menjalnik DSG, zato je na trgu rabljenih na voljo cel kup pogonskih kombinacij. Model RS je dobil dvolitrski turbo motor, z njim pa se je Octavia izstrelila v orbito najhitrejših kombilimuzin in karavanov nižjega srednjega razreda.

Octavia RS je postavila tudi hitrostni rekord v kategoriji avtomobilov z motorjem do 2.000 kubikov. Z nekaj predelavami na motorju je sicer skoraj serijska RS-ka na jezeru Bonneville v Utahu (ZDA) uradno dosegla hitrost 365 kilometrov na uro! Pri tem ne gre samo za dosežek motorja, ampak tudi za dokaz, da je Octavia solidno zgrajen in konstruiran avtomobil.

Če se nagibate k nakupu rabljene Octavie 2, imate na našem trgu v vsakem trenutku na voljo približno 250 vozil, cenovni razpon pa sega od približno 2.000 do dobrih 8.000 evrov. Pri tem velja upoštevati, da je tako velik cenovni razpon posledica dolge proizvodne dobe in s tem povezanih starostnih razlik, nekoliko pa tudi posledica tega, da so razlike med osnovno in premium Octavio precejšnje.

Torej, tudi če se ozirate po Octaviji, ki se cenovno uvršča na dno ponudbe, to še ne pomeni, da je z avtomobilom kaj resno narobe. In če ima 300.000 kilometrov? Nič posebnega za Octavio, če je le ustrezno vzdrževana.

Vseeno pa ni odveč, če na kratko povzamemo nekaj najbolj perečih težav, ki spremljajo drugo generacijo. Najbolj očitna in tudi ena izmed najdražjih so težave z injektorji vbrizga goriva pri dvolitrskih motorjih TDI. Gre za znano napako, ki pa so jo z leti v večini primerov odpravili tudi na račun garancije. Pri dizelskih modelih je bila pogosto potrebna menjava vztrajnika, kar še posebej velja za modelni leti 2004 in 2005.

Bencinski 1,2-litrski turbo motorji so imeli v prvih serijah težave s pogonsko verigo, sicer pa za vse motorje velja, da so bili precej neproblematični. Edina nekoliko bolj resna zamera gre na račun kakovosti laka (ki se rad lušči) ter nagnjenosti k pretirani obrabi v notranjosti. Z vidika vzdrževanja in trajnosti je najoptimalnejša izbira pregovorno neuničljiv 1,9-litrski motor TDI.

Škoda Octavia 3

Medtem ko so se pri Škodi odločili, da bodo oblikovanje prvih dveh generacij zaupali 'tujcem', pa jih je pri tretji prepričal navdih skoraj domačega oblikovalca, Slovaka Jozefa Kabana. Ta je imel pri oblikovanju tudi zaradi precejšnjega dimenzijskega prirastka precej proste roke, Octavia pa se je posledično precej oddaljila od Golfa in se močno približala Passatu. To so opazili tudi kupci, zato se je prodaja v primerjavi s predhodnicami povečala za dobro četrtino.

Navkljub temu, da Octavia z vidika velikosti in ponudbe ni Škodin zastavonoša (imajo namreč tudi Superba), pa je prav ta model tisti, ki pri tej znamki uvaja največ novih tehnologij. Tako je med drugim tretja generacija že lahko opremljena z naprednimi radarskim tempomatom, večopravilno kamero, sistemom za ohranjanje voznega pasu in podobnimi dobrotami, ki se šele v tem obdobju resnično uveljavljajo v tem avtomobilskem razredu.

Modernim trendom ta Octavia sledi tudi z 'zelenimi' modeli, kot sta GreenLine (1,6 litrski TDI) in G-Tec (pogon​ CNG).

Vsaj šest tisočakov boste morali položiti na mizo prodajalca, če boste želeli domov odpeljati Octavio tretje generacije, glavnina ponudbe pa je skoncentrirana v območju med 9.000 in 14.000 evri. Na našem trgu več kot 90 odstotkov vseh rabljenih Octavij poganja dizelski motor, zelo podobno pa je tudi razmerje med karavani in limuzinami z dvižnimi zadnjimi vrati. Torej, vaša nova, se pravi rabljena Octavia bo najverjetneje v karavanski izvedbi in z dizelskim motorjem.

Pri nakupu bodite pač pozorni predvsem na zgodovino avtomobila, saj so resne težave prej izjema kot pravilo. Standardno se pri vozilih z ročnim menjalnikom pojavlja okvara dvomasnih vztrajnikov, pri dvosklopčnih menjalnikih pa z leti počasi narašča število okvar na sklopkah znotraj menjalnika. O kakšnih resnih tipskih težavah za zdaj še ni veliko poročil, je pa res, da so ti avtomobili stari manj kot sedem let, kar pri sodobni Škodi s stališča dotrajanosti še ne pomeni veliko.

Octavia – polnopravni član koncerna

Če na razvoj trendov in znamk v avtomobilizmu gledate tudi skozi vitraž njihove zgodovine, ste verjetno že pred nekaj časa opazili, da je danes pravzaprav Škoda tista, ki v koncernu VW izdeluje najbolj 'ljudska' vozila. Medtem ko Audi na vse gleda nekoliko zviška in je Volkswagen z enim kolesom že na poti v območje premijskih modelov, želijo temperamentni Španci s Seatom nagovoriti kupce iz povsem svoje ciljne skupine.

Ni dvoma, da je Octavia že davno od tega zapeljala iz sence prestižnejših sorodnikov. In to povsem upravičeno. Izpolnjuje namreč prav vsa pričakovanja svojih kupcev, poseduje vso koncernsko tehniko, hkrati pa sledi izročilu in vodilu dveh velikih gospodov, ki sta ustanovila to znamko. In kar je najpomembneje, Octavia si je v zadnjih 24 letih povsem zasluženo privozila ugled in spoštovanje tekmecev. Predvsem pa je postala avtomobil z veliko lastne identitete.

Octavia skozi generacije

generacija	kombilimuzina, dimenzije (d/š/v) v mm	karavan, dimenzije (d/š/v) v mm	razpon moči kW(KM)	inf. vrednost 2020 (€)
1.	4.507/1.731/1.429	4.513/1.731/1.448	44(60) do 132(180)	0 do 2.000 (RS od 4.000 -)
2.	4.569/1.769/1.468	4.569/1.769/1.490	55(75) do 147(200)	3.500 do 9.000
3.	4.659/1.814/1.461	4.659/1.814/1.465	63(86) do 162(220)	6.000 do 27.000

Pripravil Matjaž Tomažič, Avto magazin

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord