Airbnb: ko vsako lastnino zdaj gledamo kot potencialni vir zaslužka

Spremembe našega bivanjskega sloga

2. 3. 2020, 06:00 | Moda in dizajn | Piše: Darjo Hrib
Airbnb: ko vsako lastnino zdaj gledamo kot potencialni vir zaslužka (foto: Unsplash) Unsplash

Joe Gebbia in Brian Chesky iz San Francisca sta se nekega dne odločila, da bosta pustila službi in začela svoj lasten posel. Ravno takrat pa je njun najemodajalec nenadoma za 20 odstotkov povišal najemnino stanovanja, v katerem sta živela. Joe in Brian sta morala poiskati rešitev. 

Kot nalašč je bila v San Franciscu takrat velika konferenca za oblikovalce. Vsi hoteli so bili zasedeni. Joe je nenadoma dobil odlično zamisel. »Brian, kaj pa, če najino stanovanje spremeniva v prenočišče z zajtrkom za oblikovalce?«

Tri napihljive žimnice sredi njune dnevne sobe so tako postale Airbnb, danes 31 milijard dolarjev vreden posel, v katerega se danes vključujejo ljudje po vsem svetu, tudi v Sloveniji. A ko v turistično atraktivnih mestih najemodajalci vztrajno zvišujejo najemnine, marsikdo za to krivi tudi, če ne izključno Airbnb.

Od utopije do realnosti

Na začetku je bil Airbnb utopična ideja. Nekaj preprostega in dobrega, kot večina startup idej, ki se rodi pod toplim kalifornijskim soncem.

Popotniki so pred tem že opevali prakso pogumnih ljudi, ki so za skromne denarce tujcem ponujali  prenočišče kar na njihovem kavču. T. i. couch surfing je takrat, leta 2003, v presenetljivo kratkem času uspel prepričati ljudi, da so lahko neznanci na vseh koncih sveta le 'prijatelji, ki jih še nismo spoznali.'

Airbnb je to idejo razvil v celostno funkcionalen posel, ki je bil za popotniško sfero kot mali blagoslov, ki smo ga sprejeli z odprtimi rokami.

Kako čudovita zamisel! Anti-kulturni pojav, ki se upira tradicionalnim paradigmam potrošništva in lastništva. Potuješ in spiš pri ljudeh doma, namesto v precenjenih hotelih ali umetno podraženih apartmajih.

Airbnb je tržno zelo dobro zapakiral svojo zgodbo. Govorili so o spanju v »unikatnih nastanitvah«, ker si na Airbnbju lahko svoj naslednji spalni kotiček našel tudi v gradovih, hišicah na drevesih in celo na rečnih čolnih.

Govorili so o »globalni skupnosti«. O prelaganju moči v roke rezidentom turistično atraktivnih lokacij. O finančnih priložnostih. O deljeni ekonomiji. Uporabljali so vse pravilne krilatice, da smo zagrabili.  

Airbnb je bil v svoji izhodiščni izvedbi vrhunska ideja in ljudem zelo prijazen koncept. Kot sta leta 2012 povedala ustanovitelja Gebbia in Chesky, je Airbnb prvotno bil točno to, kar bi moral biti – spletna stran, osnovana na oddajanju nečesa, kar že obstaja.

Žal pa se v enačbi ni upošteval en zelo pomemben faktor – da je nenehna rast naravna težnja vsakega podjetja.

Airbnb je zato seveda želel prevzeti čim večji delež kratkoročnega najemniškega trga, prevzeli so vsa oddajanja v malih oglasih, kar pa je vodilo v neprijeten položaj, ko nihče ni več vedel, kdo vse se pojavlja med temi, ki oddajajo svoje prostore preko Airbnb.

Izčrpno verifikacijo najemodajalcev so uveli šele lansko leto, po tem, ko je ta nesluteni imperij že bil okužen z lažnimi računi, lažnimi objavami in lažnimi ocenami.

Vsa lastnina je lahko sredstvo zaslužka

Kako pa je danes? Se tudi vam zdi, da ljudje, ki veliko potujejo, že nekoliko rezervirano govorijo o Airbnb najemih? V tujini se je zadeva že precej izrodila.

Vedno manj je posameznikov, ki še idilično nudijo sobico varčnemu popotniku in vedno več je pretkanih najemodajalcev in specializiranih Airbnb poslovnežev, ki najemajo kar cele stanovanjske komplekse in jih spreminjajo v gnezda Airbnb nastanitev.

Lokalno prebivalstvo se je zato začelo pritoževati in celo umikati iz lastnih sosesk, posledično pa poskočijo cene najemnin, saj so stanovanja, ki bi se oddajala na dolgi rok redka in zato toliko bolj dragocena.

Je pa Airbnb izsilil tudi čisto svoj miselni zasuk, ko vsako lastnino zdaj gledamo kot potencialni vir zaslužka.

Če imate vikend ob morju, ste verjetno že pomislili – ali pa vas je na to opozoril nekdo na kavi – da bi ga ponudili za kratkoročni najem in zaslužili nekaj evrov. Pač ne boste šli na morje in boste raje v žep pobasali nekaj sto evrov.

Kakšna kupčija! Prosta soba v stanovanju? Bi jo spremenili v delovno sobo ali pa jo raje objavili na Airbnb za 40 evrov na noč? Kaj lahko še oddamo v najem? Kaj lahko še ponudimo ljudem za šop denarcev?

Airbnb kot znak drugačnega bivanjskega sloga

Airbnb pa lahko razumemo tudi kot izhodišče za razmišljanje o tem, kako razumemo nepremičnine in če je bivanjski sistem preteklih generacij za prihodnje rodove sploh še smiseln.

V Sloveniji je bila praksa prve in druge povojne generacije grajenje velikih hiš z dvokapnimi strehami in gigantskim stopniščem, v kateri bi potem naslednjih sto let in več kolobarile generacije ene družine.

Ta stari se iz zgornjega nadstropja skozi leta pomikajo vedno niže, mlajše generacije, ki se praviloma uspešno plodijo, pa zgornja nadstropja redno prenavljajo in jih s tem pripravljajo za svoje potomce.

Vsi skupaj živijo pod eno streho in se rotirajo, dokler jih okoliščine ne prisilijo v prodajo hiše ali pa gre vse skupaj k vragu zaradi slabo izpeljane zapuščinske razprave.

To prekladanje generacij po nadstropjih se zdi praktično – za nek čas, ki več ne obstaja. Jasno je, da psihološka renta takšnih stanovanjskih rešitev pogosto ne odtehta finančne rente, ki jo imaš, če živiš na samem.

Obenem se je močno spremenil tudi novodobni slog življenja. Umiramo starejši, družine si ustvarjamo kasneje, če sploh, zmanjšuje se tudi lastništvo avtomobilov za ljudi, ki živijo v mestih.

Airbnb je tako resda pokazal, da nereguliran najemniški sistem ni najbolj zdrav za lokalno prebivalstvo, je pa istočasno indikator, da bomo morda morali malce predrugačiti naše razumevanje lastništva.

Družba očitno želi in stremi k temu, da je čim več deljenja in da se prosti trg razvija glede na potrebe ljudi. Zdaj moramo samo še ugotoviti, kako naj to izkoristimo s čim manj škode zase in za okolico, v kateri živimo.

PREBERITE ŠE: Airbnb: Kako turistom legalno oddajati nepremičnine, ne da bi dobili kazen ALI Na Airbnb lahko najamete hiško na drevesu

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Darjo Hrib
Novinar in kolumnist

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri