Študija harvardske univerze prišla na sled zanimivemu znaku uspeha: »Nogavice!«

Učinek rdečih superg

26. 8. 2020, 12:05 | Moda in dizajn | Piše: N.Z.
Študija harvardske univerze prišla na sled zanimivemu znaku uspeha: »Nogavice!« (foto: profimedia) profimedia

V stereotipu nenavadno oblečenega podjetnika, vodje ali uspešneža je morda več resnice, kot se zdi na prvi pogled.

Raziskovalci s Harvarda so namreč ugotovili, da je uspešnim ljudem pogosto skupna tendenca k nekonformizmu. Slednjega ti ljudje, ki se sicer ukvarjajo z nadvse resnimi posli, neredko kažejo najmanj z nadvse unikatnimi in barvitimi nogavicami.

Študija, ki so ji nadeli ime ’Efekt rdečih superg’, je pod drobnogled vzela odziv ljudi na nekonformističen način oblačenja. Ob tem jih je najbolj zanimalo, kako siceršnja javnost ocenjuje nekonformiste, pa tudi, kakšen je dejansko status nekoga v ’rdečih supergah’ v profesionalnem okolju.

Izkazalo se je, da je nekonformizem v večini primerov sprejet na isti način, kot ’bahanje navzven s posedovanjem dragih predmetov’, drži pa se jih tudi patina višjega statusa in samozavesti.

»Naša raziskava se je osredotočila na to, kako opazovalci interpretirajo znake neupoštevanja konvencionalnih norm in kaj jim ti povedo o statusu in kompetenci njih nosilcev. Povsem jasno smo dokazali, da nekonformno vedenje na ljudi deluje podobno kot vidna premožnost, v primerjavi s konformnim vedenjem pa poroča tudi o višjem statusu in kompetenci.«

Za razliko od slednjih velja, da se posamezniki nižjega statusa v podjetjih raje varno držijo ustaljenega kodeksa oblačenja.

V trenirki v butik

Teorijo so med drugim testirali tudi v butičnih trgovinah.

K raziskavi so povabili 109 odraslih žensk iz Milana. 52 izmed njih so bile prodajalke iz butikov, kjer so prodajali priznane blagovne znamke, kot so Armani, Burberry, Christian Dior, La Perla, Les Copains in Valentino. Preostali 57 udeleženk pa so rekrutirali iz območja centralne postaje Milana, pri čemer te niso imele pomenljivejših izkušenj z delom v butičnih trgovinah.

Vse udeleženke so naprosili, da jim opišejo svoje vtise potem, ko so videle njim dotlej neznane ljudi (po vnaprej določenih scenarijih) vstopati v butično trgovino.

Po enem od takšnih scenarijev (ki so jih določili raziskovalci) je bila med ’kupci’ tudi ženska v ’lični športni opravi z jaknico’.

Harvardski raziskovalci so profesionalnim in priložnostnim prodajalkam nato zastavili številna vprašanja, da bi tako izvedeli, ali so te v kupcu morda ’videle’ premožnega oz. VIP klienta.

Rezultati so bili nadvse zanimivi.

Prav vse prodajalke so ženski v lični trenirki pripisale visok status v družbi, trend pa je bil celo nekoliko višji pri prodajalkah, ki tudi sicer strežejo v butičnih trgovinah.
Pika-nogavička sindrom

V drugi študiji znotraj iste raziskave pa so se raziskovalci osredotočili na nekonformizem v podjetniškem okolju.

K sodelovanju so v ta namen povabili 159 prostovoljcev s harvardske univerze v Bostonu in jim v branje ponudili več opisov kratkih biografij in načina oblačenja fiktivnega univerzitetnega profesorja.

Ponovno se je izkazalo, da:

  • manj 'ugledno' kot je bila oblečena oseba, višji status se je tej osebi pripisoval.

V svojem profesionalnem okolju je tako profesor v preprosti T-majici deloval bolj kompetentno kot profesor v formalni obleki.

Še več. 'Šlampasti šik', ki spominja na ulične huligane, med vodilnimi v hi-tech svetu postaja že skoraj normala. Kar še posebno velja za slavno Silicijsko dolino.

Ali, kot dobro povzame finančni strokovnjak Tom Searcy, CBS Moneywatch:

»Imam neverjetno veliko super-uspešnih klientov iz Silicijeve doline, ki k meni prihajajo v strganih hlačah, bulerjih in v majicah s kratkimi rokavi. Pod palcem imajo na stotine milijonov dolarjev, pa tudi veliko več, oblačijo pa se kot kakšni brezdomci. In tako oblečeni prihajajo tudi na pomembne poslovne sestanke.«

Ker si to (lahko) dovolijo

Tretji aspekt, ki je zanimal harvardske raziskovalce, pa je bilo zavedanje opazovanih subjektov glede lastne nekonformnosti. Ni namreč vseeno, ali se dotičnim odstopanje od siceršnjih zapovedi kodeksa oblačenja zgolj ponesreči ali pa je to (več kot očitno) namensko. Od slednjega je namreč močno odvisno tudi sporočilo, ki ga na ta način sporočajo okolici.

Medtem ko nehotena nekonformnost sporoča zgolj nemarnost, pa s hotenim odstopanjem nosilec poroča o svoji neodvisnosti, tako da nase zavestno privlači pozornost.

V svetu zmenkarij takšnim rečejo, da 'so kot pavi' (ki se bahajo s svojim košatim pernatim repom), nekaj podobnega (le da se to dogaja na bolj subtilni ravni) pa se dogaja tudi po pisarnah tega sveta.

Še več. Omenjena študija je pokazala, da višji status v podjetju posameznikom dejansko daje pravico do manj konformnega videza (a seveda le, če je to videti namensko, in torej ni zgolj po nesreči).

Vir: HT Business Insider

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri