Nove podrobnosti kriminalistične akcije v Istri: osumljenci v žep pospravili 600.000 evrov

Skupina hrvaških in slovenskih državljanov ter državljan Srbije naj bi pridobili protipravno premoženjsko korist za najmanj 4,5 milijona kun (malo manj kot 600.000 evrov), poroča portal 24ur.

"Sumi se, da sta 40-letna hrvaška državljanka in 59-letni hrvaški državljan kot uradni osebi enote lokalne samouprave v Istrski županiji, ki sta bila odgovorna za izvajanje legalizacije nezakonito zgrajenih objektov, v obdobju od 2014 do 2019 kljub neizpolnjevanju zakonskih zahtev izdala odločbe, s katerimi so bili objekti nezakonito legalizirani," navaja istrska policija.

Objekte naj bi nezakonito legalizirala na pobudo lastnikov nepremičnin in to s pomočjo strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi potrebne dokumentacije.

"Pri zločinu so kot strokovnjaki sodelovali 74-letnik, 55-letnik, 44-letnik, 35-letnik, 40-letnica in 37-letnica, vsi hrvaški državljani," je zapisano v izjavi.

Kaj so zagrešili Slovenci?

Osem hrvaških, deset slovenskih in en srbski državljan so medtem osumljeni kaznivih dejanj kot investitorji, torej lastniki nezakonito zgrajenih objektov, poroča Dnevnik.hr.

Pri preiskavi je sodelovalo več kot 60 policistov Policijske uprave Istrske in Policijske uprave Primorsko-goranske, ki so na območju Pulja, Vodnjana in Delnic opravili preiskave oseb, njihovih domov, vozil in poslovnih prostorov v Pulju in Peroju.

Po končani kriminalistični preiskavi sta bila osumljenca skupaj s kazensko prijavo na Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) predana v pripor Policijske uprave Primorsko-goranske, poroča portal 24ur.

Sodelovali tudi inženir geodezije, arhitekta in sodelavci arhitektov

"Utemeljeno obstaja sum, da je od leta 2014 do 2019 v Vodnjanu osumljenka kot svetovalka za prostorsko načrtovanje in gradnjo na Upravnem oddelku za komunalni sistem, prostorsko urejanje in premoženjske zadeve na zahtevo lastnikov nepremičnin reševala zahtevke za legalizacijo nezakonito zgrajenih objektov v katastrskih občinah Vodnjan in Peroj, čeprav se je zavedala, da gre za objekte, ki jih ni mogoče legalizirati, ker so bili zgrajeni po 21. 6. 2011 ali sploh niso zgrajeni ali ne izpolnjujejo drugih pogojev, ki jih predpisuje ta zakon," je v izjavi zapisal USKOK.

Zapisali so še, da je osumljenka tako ravnala po tem, ko so jo za to prosili lastniki nepremičnin, na kateri so ali pa še bodo zgrajeni črni objekti. V nekaterih primerih so celo preprečili izvedbo rešitev za odstranitev nelegalno postavljenih objektov. 

"Hkrati je lastnikom tovrstnih objektov zagotovila znatno premoženjsko korist s povečanjem vrednosti nepremičnine, ki se odraža v razliki med vrednostjo zemljišča brez zgrajenega objekta in z zgrajenim objektom," so še zapisali. 

Osumljenka je tako odločbe o stanju izdala v najmanj 16 upravnih zadevah, pri čemer je uporabila nezanesljive dokumente oziroma jih kot podlago za odločanje pripravila z neresničnimi podatki s terena.

Nekatere dokumente je kot pooblaščeni inženir geodezije pripravil drugi osumljenec, tretji osumljenec kot pooblaščeni arhitekt, četrti in peti kot sodelavca pooblaščenega arhitekta in še en osumljenec prav tako kot pooblaščeni arhitekt.  

Lastniki nepremičnin so na ta način pridobili premoženjsko korist v višini najmanj 4.513.755,39 kun (okoli 599,434 evrov).

Nelegalni objekti tudi v Peroju

Nadalje obstaja utemeljen sum, da sta med letoma 2015 in 2017 v Vodnjanu drugi osumljenec kot vodja Upravnega oddelka za komunalni sistem, prostorsko ureditev in premoženjske zadeve Mestne občine Vodnjan in že omenjena osumljenka kot svetovalka za prostorsko načrtovanje in gradnjo na zahtevo lastnikov nepremičnin v katastrski občini Peroj prav tako izrekla oziroma odredila izdajo odločbe o stanju v najmanj dveh upravnih zadevah Mestne občine Vodnjan, poroča portal 24ur.

Tudi v tem primeru naj bi se zavedala, da objekti ne bi smeli biti legalizirani, ker je to v nasprotju z določbami Zakona o obravnavanju nezakonito zgrajenih objektov, ker so bili zgrajeni po 21. 6. 2011 ali pa sploh niso bili zgrajeni. Za osnovo za odločanje sta uporabila nezanesljive dokumente ali pa jih izdelala sama.

Na ta način so lastniki nepremičnin pridobili premoženjsko korist v višini najmanj 297.655,36 kun (okoli 39.500 evrov). 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord