Predstavniki sindikata in prevajalci opozarjajo, da naročniki z uvajanjem orodij umetne inteligence neupravičeno znižujejo prevajalske tarife tudi za polovico pod pretvezo, da je delo že napol opravljeno - pa je res?
V sindikatu Zasuk so zagnali peticijo Za dobre prevode!, Prevajalskemu studiu Milenko Babič in njegovemu naročniku PRO Plus pa poslali zahteve za ureditev delovnih pogojev prevajalcev. Ker omenjena odgovornost prelagata eden na drugega, so danes sklicali novinarsko konferenco, na kateri so podjetji pozvali k dialogu in ureditvi razmer.
V Zasuku so peticijo zagnali 12. avgusta ter tudi poslali poziv odločevalcem za zaščito slovenskega jezika. Z uvajanjem strojnega prevajanja se namreč izvedbeni roki krajšajo, plačila in merila kakovosti pa nižajo, so pojasnili.
Kot je na novinarski konferenci povedala predstavnica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Slovenije Jerca Kos, v društvo podpirajo prizadevanja za izboljšanje delovnih razmer in premišljeno uporabo orodij umetne inteligence. Slednjo namreč nekateri naročniki prevodov nekritično vsiljujejo prevajalcem in to izkoriščajo kot izgovor za občutno znižanje tarif.
Slabi prevodi močno vplivajo na gledalčevo izkušnjo
Ob tem je izpostavila, da posledice vse slabših strojnih prevodov ne izkušajo le prevajalci, ampak se pospešeno slabša gledalčeva izkušnja. "To delo namreč prinaša tudi veliko odgovornost: podnapise bere zelo veliko ljudi, tudi tisti, ki ne berejo skoraj nič drugega - ne knjig, ne časopisov, ne novic v nobeni obliki, ne papirnati ne digitalni - berejo pa podnapise. Za številne so edini stik s pisno zborno slovenščino, zato podnapisi pomembno vplivajo na splošno raven jezikovne kulture," je poudarila.
Prevajalec Urban Robič je spregovoril o svoji izkušnji s Prevajalskim studiem Milenko Babič. Kot je pojasnil, mu je delo sprva zelo ustrezalo, pritok materiala je bil reden, dalo se je prilagajati količino, kot pomoč so imeli na voljo skripte prevajanih oddaj. Pogoji dela pa so se občutno poslabšali z uvajanjem strojnih prevodov in znižanjem prevajalske tarife na polovico, češ da je pol dela že opravljenega. A podnapisi, ki naj bi jim prihranili polovico dela, so bili za delo bolj zamudni kot prevajanje čisto na novo, je poudaril. Njegovo opozarjanje na nevzdržne delovne zahteve je prevajalski studio kaznoval tako, da so mu prenehali pošiljati gradiva.
Dušan Rebolj je, kot je povedal, filme in televizijske serije prevajal 27 let. Vsaj 20 let od tega je bilo prevajanje njegov glavni vir dohodka, zatem je začel to delo postopoma opuščati. Dodal je, da je med prevajalci prisoten izjemen strah, da se izpostavijo, saj z opozarjanjem na nevzdržne razmere tvegajo izgubo naročil. Avdiovizualni prevajalski trg je namreč majhen in odhod od enega naročnika zato pomeni bolj izstop iz poklica kakor pogajalsko sredstvo.
Skrb vzbujajoče stanje
Splošni koordinator Zasuka Miha Blažič je pojasnil, da so prevajalci, organizirani v sindikatu Zasuk, pred kratkim na PRO Plus in Prevajalski studio Milenko Babič naslovili pismo, v katerem so jih opozorili, da bi bilo potrebno urediti zaskrbljujoče stanje na področju avdiovizualnega prevajanja. Poslali so jima tudi seznam predlogov za izboljšanje razmer s predlogom sklenitve kolektivne pogodbe.
Iz službe za odnose z javnostmi PRO Plus so jim odgovorili le, da PRO PLUS nima pogodbenega razmerja s prevajalci, ampak s Prevajalskim studiem Milenko Babič, ki je odgovorno za urejanje pogodbenih razmerij s svojimi z zaposlenimi in zunanjimi sodelavci. Iz omenjenega prevajalskega studia pa so jim odgovorili, da so tržne razmere na področju avdiovizualnega prevajanja vedno zahtevnejše. Za sklenitev kolektivne pogodbe trenutno ne predvidevajo nadaljnjih korakov.
Blažič je ob koncu pozval k prekinitvi kroga izgovorov ter dodal, da vabilo na sestanek pričakujejo do konca naslednjega tedna. Če bosta podjetji še naprej zavračali pozive k dialogu, bodo prisiljeni zaostrovati kampanjo. Pripravljeni so tudi na stavko.
