Predstavniki pacientov in psihoterapevtov ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v javnem pismu pozivajo Ministrstvo za zdravje k skrajšanju čakalnih dob in zagotovitvi javno dostopne psihoterapevtske obravnave.
Predstavniki pacientov in psihoterapevtov so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobra, naslovili javno pismo in poziv Ministrstvu za zdravje, v katerem opozarjajo na naraščajoče potrebe po strokovni obravnavi duševnih stisk ter na nedopustno dolge čakalne dobe, ki zlasti socialno in zdravstveno najbolj ranljivim prebivalcem omejujejo dostop do pravočasne pomoči. Ob tem so poudarili, da mora biti psihoterapevtska obravnava dostopna na podlagi strokovno ugotovljenih potreb, ne posameznikove plačilne sposobnosti.
"Duševno zdravje ne sme postati privilegij premožnejših, pravočasna pomoč pa ne izjema, temveč standard javnega zdravstvenega sistema," so še zapisali, nato pa z nizom dostopnim podatkov opozorili na aktualno stanje.
Podatki o duševnem zdravju so zaskrbljujoči
Najbolj skrb vzbujajoči so podatki o dostopnosti strokovne obravnave.
"Po podatkih uradnega portala eZdravje z dne 9. oktobra 2026 je bil pri enem od izvajalcev prvi okvirni termin za kliničnopsihološko obravnavo šele februarja 2031 - čez več kot štiri leta, za prvo kliničnopsihološko obravnavo otroka ali mladostnika pa novembra 2029 - čez več kot tri leta. Čeprav gre za okvirna termina posameznega izvajalca, podobno dolge čakalne dobe beležijo tudi drugi izvajalci. Podatki tako opozarjajo na resne težave pri pravočasnem dostopu do strokovne obravnave."
Vendar pa otroštvo ne more čakati do leta 2029 in duševna stiska ne do leta 2031, poudarjajo, še posebno, ker je stanje alarmantno.
"Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (HBSC) je pokazala, da se je delež mladostnikov s povišano verjetnostjo depresije med letoma 2018 in 2022 povečal s 13,4 na 22 odstotkov. Več kot tretjina mladostnikov (35,7 %) je leta 2022 poročala o doživljanju najmanj dveh psiholoških oziroma psihosomatskih simptomov več kot enkrat tedensko. Posebej skrb vzbujajoči so podatki o samomorilnih mislih: znanstvena analiza slovenskih podatkov HBSC 2022, objavljena leta 2026, je pokazala, da je 16,7 % mladostnikov v zadnjem letu resno razmišljalo o poskusu samomora. Ob tem je Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana 2. oktobra 2026 za pedopsihiatrično obravnavo s stopnjo nujnosti ’redno’ navajal čakalno dobo kar 1.080 dni, torej skoraj tri leta. Ti podatki opozarjajo tako na resnost duševnih stisk med mladimi kot na nujnost zagotavljanja pravočasnega dostopa do ustrezne strokovne pomoči.«
Dodatno zaskrbljenost vzbujajo rezultati raziskave Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, ki jo je pod vodstvom prof. dr. Metke Kuhar izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in javno predstavila leta 2025.
Med 1.059 sodelujočimi mladimi, starimi od 16 do 24 let, je vsak peti svoje duševno zdravje ocenil kot slabo ali zelo slabo, skoraj petina je v zadnjem letu razmišljala o samomoru, 29 odstotkov pa jih je razmišljalo o iskanju strokovne pomoči.
"Podatki tako ne opozarjajo več zgolj na naraščajoče potrebe po strokovni pomoči, temveč na resen razkorak med duševnimi stiskami ljudi in zmožnostjo sistema, da se nanje pravočasno odzove. Vsako nadaljnje odlašanje s sistemskimi rešitvami ta razkorak samo še poglablja," so bili javnem pismu še jasni.
"Zakon je sprejet, naj to občutijo tudi ljudje"
Predstavniki pacientov in psihoterapevtov so svojo javno izjavo zaključili s pozivom k akciji.
"Zgodnja in pravočasna strokovna pomoč je pomembna za preprečevanje poglabljanja duševnih težav, zmanjševanje tveganja za dolgotrajne posledice ter ohranjanje posameznikovega družinskega, socialnega in poklicnega funkcioniranja.
Zato zahtevamo sistemsko širitev javno dostopnih psihoterapevtskih obravnav, vključevanje ustrezno licenciranih psohoterapevtov v vse resorje, posebej v javno zdravstveno mrežo.
Pacienti in psihoterapevti od Ministrstva za zdravje pričakujemo konkretne ukrepe za skrajševanje čakalnih dob in večjo dostopnost za najranljivejše. Ministrstvo za zdravje in dr. Tadeja Ostrca pozivamo, naj zagotovita pravočasno izvedbo vseh preostalih zakonsko predvidenih ukrepov. Potrebujemo jasne roke, dokončanje postopkov, vzpostavitev pogojev za izvajanje dejavnosti ter konkreten načrt glede novih zaposlitev psihoterapevtov v javnem zdravstvenem sistemu.
Za ljudi, ki potrebujejo pomoč danes, sprejet zakon brez dejansko dostopnih storitev še ne pomeni izboljšanja. Zato pričakujemo javno predstavitev časovnice izvajanja zakona, predvidenih zaposlitev in merljivih ciljev za skrajševanje čakalnih dob.
Morebitne dodatne spremembe zakonodaje ne smejo postati razlog za odlaganje že predvidenih nalog. Sistem duševnega zdravja mora biti organiziran okoli potreb pacientov, ne okoli administrativnih postopkov ali interesnih razhajanj posameznih strokovnih skupin.
Ljudje ne potrebujejo novih obljub. Potrebujejo pravočasno, strokovno in javno dostopno pomoč."
Javno izjavo in poziv so podpisali:
- Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS)
- Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF)
- Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana)
- Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS)
