Med živili, ki jih v trgovinah pogosto spregledamo, se skriva stara znanka številnih slovenskih kuhinj, ki je poceni, obenem pa lahko blagodejno vpliva na vaše zdravje.
V času, ko police trgovin polnijo draga prehranska dopolnila, beljakovinski pripravki in izdelki, ki obljubljajo mladosten videz, pogosto spregledamo precej preprostejša in cenejša živila. Nekatera so bila nekoč nepogrešljiv del vsakdanje prehrane, danes pa jih marsikdo pozna predvsem kot sestavino tradicionalnih jedi. Med njimi je tudi ješprenj oziroma oluščen ječmen, ki se zaradi svojih prehranskih lastnosti znova pojavlja v priporočilih za uravnoteženo prehrano.
Kolagen je beljakovina, ki sodeluje pri ohranjanju strukture kože, hrustanca, kosti in vezivnega tkiva. Njegova proizvodnja se s staranjem postopoma zmanjšuje, zato je v zadnjih letih postal priljubljena sestavina številnih prehranskih dopolnil. Toda ječmen sam po sebi ni vir kolagena, prav tako ni dokazov, da bi njegovo uživanje neposredno pomlajevalo kožo ali odpravljalo gube. Lahko pa je del raznovrstne prehrane, ki telesu zagotavlja hranila, potrebna za normalno tvorbo kolagena.
Lizin sicer najdemo tudi v mleku, jajcih in stročnicah, zato se pri skrbi za zadosten vnos te aminokisline ni treba zanašati zgolj na ječmen. Največja prehranska prednost ječmena se skriva v njegovih vlakninah, predvsem v beta-glukanu. Gre za topno prehransko vlaknino, ki v prebavilih veže vodo in tvori gelu podobno snov. Ta lahko upočasni prebavo, podaljša občutek sitosti in prispeva k bolj urejenemu odvajanju.
Posebej zanimiva pa je povezava med beta-glukanom in holesterolom. Raziskave, med njimi metaanaliza randomiziranih raziskav, objavljena v reviji European Journal of Clinical Nutrition, so pokazale, da lahko uživanje ječmenovega beta-glukana prispeva k znižanju skupnega holesterola in holesterola LDL, ki mu pogosto pravimo slabi holesterol.
Glavna sestavina ričeta
Takšne učinke priznava tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Po njeni znanstveni oceni lahko vsaj trije grami ječmenovega beta-glukana na dan prispevajo k znižanju holesterola v krvi. To pa ne pomeni, da lahko ječmen nadomesti zdravila. Ljudje, ki se zaradi povišanega holesterola že zdravijo, naj morebitne spremembe zdravljenja vedno uskladijo z zdravnikom.
Ječmen ima še eno prednost: njegova priprava je razmeroma preprosta, uporabiti pa ga je mogoče v številnih jedeh. V Sloveniji je najbolj znan kot glavna sestavina ričeta, odlično pa se obnese tudi v zelenjavnih juhah, enolončnicah in kot alternativa rižu.
Za tiste, ki bi želeli ječmen pogosteje vključiti v prehrano, je zanimiva tudi nekoliko pozabljena jed – ječmenova mlečna kaša, ki po videzu in okusu spominja na mlečni riž. Za pripravo potrebujemo približno 400 gramov oluščenega ječmena, 800 mililitrov vode za namakanje in 1,2 litra mleka. Ječmen zvečer prelijemo z vodo in ga pustimo namakati čez noč. Naslednje jutro zrna odcedimo, speremo in stresemo v segreto mleko.
Ne pozabite je premešati
Ko mleko zavre, temperaturo zmanjšamo, posodo pokrijemo in kašo počasi kuhamo. Pri tradicionalni pripravi lahko kuhanje traja približno uro in pol, vendar je čas odvisen od vrste in obdelave zrn. Nekateri izdelki, ki jih prodajajo slovenski trgovci, imajo precej krajši priporočeni čas kuhanja, zato je smiselno preveriti tudi navodila na embalaži. Med kuhanjem kašo občasno premešamo, da se mleko ne prime dna posode. Jed je pripravljena, ko so zrna mehka, mleko pa se zgosti in dobi kremasto strukturo.
Najpogostejša napaka pri uporabi manj obdelanega ječmena je izpuščanje namakanja, zaradi česar se lahko kuhanje občutno podaljša. Končano kašo lahko namesto z večjo količino sladkorja obogatimo z malo medu, cimetom ali naribanim jabolkom.
