Prebičan od številnih tegob: dan, ko se je rodil eden največjih slovenskih umetnikov vseh časov

10. maj je rojstni dan enega največjih slovenskih umetnikov vseh časov. Pisatelj in dramatik Ivan Cankar se je leta 1876 rodil na Vrhniki, ki je bila tedaj del avstro-ogrske monarhije. Cankar je bil del druge generacije slovenskih modernistov, ki so se borili za slovensko kulturno in politično neodvisnost.

Njegova dela so bila osredotočena na socialno kritiko, človeške strasti in zatiralske razmere v tedanji družbi.

Pogosto je bil kritiziran zaradi odkrite in neposredne obravnave kontroverznih tem, kot so spolnost, revščina in politična zatiranja. V svojih delih se je Cankar veliko ukvarjal s položajem slovenskega naroda in njegovo identiteto, pa tudi s socialno neenakostjo. Nekatera njegova najbolj znana dela vključujejo romane Hlapci, Na klancu in Za narodov blagor ter drame Lepa Vida, Kralj na Betajnovi in Gospa Judit.

Tudi Cankarjev dom se ob tem prazniku vsako leto na pokloni velikemu pisatelju, dramatiku, pesniku, kritiku, esejistu in politiku, čigar ime nosi naša največja kulturna inštitucija. 

Zagoneten klobčič življenja

Generalna direktorica Cankarjevega doma, Uršula Cetinski, je ob tem zapisala: "Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki. Od tedaj je minilo 147 let. Prebičan od številnih tegob je zapustil ta svet in čeprav za njim ni ostalo nič posebno razkošnega, saj je bilo ravno siromaštvo njegov trpki sopotnik, je vsemu svetu, ki bere njegovo liriko in prozo, kakor tudi vsem odrom sveta, kadar uprizarjajo njegove drame, zapustil neprecenljive darove."

Številni se že desetletja zatekajo k Cankarju, da bi jim pomagal razvozlati zagoneten klobčič življenja. Ker so njegova dela tako jezikovne kot duhovne mojstrovine, bodo to lahko počeli tudi prihodnji rodovi. Cankar je eden tistih, ki jih nikoli ni mogoče prebrati do konca.

V Cankarjevem domu v Ljubljani se letos poglobljeno ukvarjajo s človekovim odnosom do narave. Skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije so v galeriji postavili prvo naravoslovno razstavo v zgodovini Cankarjevega doma, ki so ga poimenovali V vrtincu sprememb.

Cikel sedmih živalskih črtic

Cankarjev odnos do narave, rastlin in živali je v primerjavi z nekaterimi drugimi področji njegovega življenja in delovanja precej slabo raziskan, čeprav že obstajajo tudi zapisi o tem. Zagotovo se ob tem najprej spomnimo na kanarčka Hanzka in vrabca Anarhista, ki naj bi umirajočim dekletom v presunljivem kratkem romanu Hiša Marije Pomočnice prinesla vsaj malo veselja; oba ptiča, ki ju Cankar opisal enako pozorno in sočutno, kot je opisoval junake človeške vrste, pogoltne smrt. Vrabec Anarhist predstavlja tisti del neukrotljive narave, ki je človek ne more podjarmiti; v želji po svobodi se toliko časa zaletava v šipo, da obleži mrtev.

Zdi se, da se je Cankarjev čut za naravo še dodatno poglobil med letoma 1910 in 1917, ko je prebival na Rožniku. V tistem času, tik pred prvo svetovno vojno, je napisal tudi cikel sedmih živalskih črtic. Med njimi zgodbo o sovi, ki jo družina kupi in zapre v kletko, v kateri pa divja žival umre. “Na slepo je posegel človek v neznano življenje in je bil ubijalec,” črtico sklene Cankar. V različnih črticah Cankar sočutno in z grozo v črnilu opisuje živali kot zapostavljena bitja, ki jih brutalno, surovo pokonča človekova roka.

Ni bil le umetnik in aktivist

Podobno sočutje, občutek groze pravzaprav, preveva tudi Cankarjev odnos do rastlin. V črtici Maj prvoosebni pripovedovalec utrga rastlino potočnico, ki oveni v njegovi vroči roki.

Presune ga strah, ko jo vidi mrtvo in spomni se na vse tiste, ki jih je bil pohodil brez misli in kesanja. Črtico Maj Cankar zaključi takole: “Vsem sije to majsko sonce, čmrlju in mravljincu, sinicam in ščinkavcem, praproti in šmarnicam, hrastom, smrekam in borovcem, vsem božjim stvarem, le človeku ne, človeku, ki ima dušo, razum in voljo, le srca ne.“

Cankar ni bil le umetnik in aktivist, ki se je postavil na stran izkoriščanega in brezpravnega človeka, ampak tudi pisec, ki je opozarja na človekovo kruto zasužnjevanje vseh drugih živih bitij in narave kot take.

Cankar je bil tudi aktiven politični in kulturni delavec ter je ogromno prispeval k razvoju slovenske kulture. Umrl je leta 1918 v Ljubljani, takoj po koncu prve svetovne vojne, v času, ko je Slovenija postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol