Začenja se obnova države: kako bo Slovenija pomagala prebivalcem v poplavah najbolj prizadetih območjih?

Slovenske oblasti se bodo v teh dneh podale v odločilen boj za sanacijo in obnovo države po avgustovskih uničujočih poplavah. Slovenska javnost je pomagala z raznimi donacijami na različnih prireditvah, nekatere države in tudi Evropska unija so v času največje krize poslale vojsko in drugo pomoč. Unija je namenila tudi materialna sredstva in brez dvoma Sloveniji podala roko pomoči. Odločilno vlogo pri tem, kako hitro si bo Slovenija opomogla po katastrofi, pa bo brez dvoma imela vlada, ki bo z reformami poskušala najti najboljši način za obnovo države in pomoč prizadetim.

Lenarčič o začetku obnove

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je ob obisku enega od prizadetih območij obiskal tudi enote EU za krizno upravljanje in izjavil, da se "po poplavah končuje faza intervencije in začenja obnova in da Slovenija lahko računa na solidarnost EU".

Lenarčič je dodal, da je bil v fazi posredovanja "Slovenija deležna velike solidarnosti drugih držav članic EU". Poudaril je, da se zdaj začenja faza obnove, ki bo "dolgotrajna in zahtevna”, ter ponovno napovedal "polno solidarnost s strani EU".

Državna pomoč tistim brez zavarovanja

Drugo vprašanje, o katerem v zadnjih dneh razglablja javnost, je vprašanje zavarovanj in zneskov, ki so jih zavarovalnice izplačale ljudem na poplavljenih območjih. Nekateri so prejeli manj od pričakovanega, problem pa je nastal tudi pri določenih zadevah, ki so bile v predhodno podpisanih pogodbah z zavarovalnicami. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, kako in na kakšen način bo država pomagala zavarovanim in predvsem nezavarovanim pred poplavami?

Predstavniki vlade so doslej že večkrat napovedali, da bo država poskrbela za vse prizadete v poplavah, tako zavarovane kot tiste, ki nimajo nikakršnega zavarovanja. Znano je, da bodo upoštevali tako socialni status oškodovanca kot tudi to, ali ima poleg poškodovanega in uničenega premoženja še kakšno nepremičnino. Konkretno še ni znano, ali bodo tisti, ki so imeli zavarovano premoženje, obravnavani enako kot tisti, pri katerih temu ni bilo tako.

Zakon o razvoju in obnovi še v povojih

Reforme, ki jih namerava vlada izvesti, bo vseboval novi zakon o razvoju in obnovi, ki bo vseboval pogoje in kriterij za pomoč. V zvezi s tem so predstavniki vlade napovedali, da se bodo za vsako družino, ki so jim poplave uničile domovanje, pozanimali posebej in da bo pomoč v skladu z njihovimi željami oziroma potrebami. Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po polavah, je ob tem navedel, da si "nekateri želijo parcelo, na kateri si bodo sami zgradili novo domovanje, drugi pa bi raje živeli v stanovanju". 

"Druga možnost je, da država v nekaterih naseljih zgradi montažne hiše in jih ponudi v brezplačen najem oziroma z minimalno najemnino ljudem, ki so ostali brez doma. Tako se bodo potem lažje odločili, ali bodo tam ostali ali ne," dodaja Šefic. O konkretnih rešitvah in odločitvah, ki jih prinaša novi zakon, vlada ni govorila, javnost pa bo morala na uveljavitev zakona še malo počakati, da bo jasno videla, kakšni so nadaljnji koraki glede obnovo države in pomoč ranljivim.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord