Resnica je povsem drugačna, kot so mislili vsa ta leta ...
Pod mestom Ames v ameriški zvezni državi Oklahoma se skriva ogromna udarna struktura, katere zunanji rob meri med 14 in 16 kilometrov v premeru. Dolga leta je veljalo, da je nastala med velikim meteorskim dogodkom v ordoviciju, ki se je začel pred približno 466 do 468 milijoni let. Toda nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Meteoritics & Planetary Science, je to razlago postavila pod vprašaj.
Nove radioizotopske analize namreč kažejo, da bi lahko bil krater skoraj 100 milijonov let mlajši, kot so domnevali doslej. Raziskovalci so analizirali cirkone v granitu, ki ga je spremenila oziroma stalila energija trka, in pri najmlajši skupini kristalov dobili starost okoli 370 milijonov let.
Brez znakov očitne deformacije
Če je njihova razlaga pravilna, struktura Ames ni nastala v ordoviciju, temveč v poznem devonu. To pa je pomembno zaradi nečesa drugega: trk bi se časovno približal meji med frasnijem in famenijem ter tako imenovani zgornji kellwasserski krizi, povezani z enim večjih izumrtij v zgodovini življenja na Zemlji.
Da bi natančneje določili starost kraterja, so znanstveniki uporabili radioizotopsko datiranje cirkona in plagioklaza iz granita, ki ga je prizadel trk. Cirkone iz staljenega dela strukture so proučevali z dvema naprednima metodama masne spektrometrije in opravili 37 meritev.
Večina cirkonov, tudi najmlajši iz devona, je sicer ohranila prvotno notranjo strukturo in ni kazala očitnih znakov deformacije. Pri dveh kristalih pa so raziskovalci zaznali značilnosti, povezane z udarnim dogodkom, med drugim meje zrn z majhnimi koti znotraj mikrorazpok in drobnozrnate strukture, ki so sekale njihove prvotne rastne vzorce.
Fosili bi bili starejši od samega kraterja
Toda zakaj so znanstveniki toliko časa menili, da je krater bistveno starejši? Ključ so bili fosili. V tako imenovanem kraterskem skrilavcu so našli srednjeordovicijske konodonte in njihove odtise, zato so strukturo povezali z velikim ordovicijskim meteorskim dogodkom. Nova študija pa opozarja, da je takšna določitev starosti temeljila na vsega štirih majhnih vzorcih, stratigrafska razmerja znotraj kraterskega skrilavca pa ostajajo slabo pojasnjena in predmet razprav.
Avtorji zdaj ponujajo drugačno razlago. Meteorit je ob trku morda prebil in izkopal precej starejše ordovicijske kamnine skupine Simpson, skupaj z usedlinami, ki so vsebovale fosile. Material se je nato lahko zaradi vračanja vode in valovanja, podobnega cunamiju, ponovno odložil v nastalem kraterju. Fosili bi bili torej starejši od samega kraterja. Hitro ponovno odlaganje in prekritje sedimentov znotraj kraterja bi lahko pojasnilo tudi, zakaj so se občutljivi fosilni ostanki sploh tako dobro ohranili.
Nova starost Amesa postane še zanimivejša, ko jo postavimo ob druge udarne dogodke iz podobnega obdobja v Severni Ameriki. Struktura Flynn Creek v Tennesseeju je stara približno 382 milijonov let, Nicholson Lake v Kanadi okoli 385 milijonov let, udarne usedline Alamo v Nevadi pa so ocenjene na približno 355 do 382 milijonov let.
Če bo nova interpretacija Amesa prestala nadaljnja preverjanja, bi tako dobili še en dokaz, da je Severno Ameriko v srednjem in poznem devonu prizadel eden ali več velikih trkov vesoljskih teles. To sicer še ne pomeni, da je prav asteroid povzročil množično izumrtje ob koncu frasnija. Nova časovna umestitev pa odpira prostor za precej zanimivejše vprašanje: ali so veliki trki iz vesolja prispevali k okoljskim pretresom, ki so spremljali eno največjih kriz življenja na Zemlji?
